Jedro

Samo pavšalna navedba v zahtevi o nemožnosti političnega delovanja sama po sebi, brez konkretnejših navedb in kakršnihkoli dokazov, in ki možnost političnega delovanja enači z možnostjo finančnega poslovanja, ne more biti takšna okoliščina, zaradi katere bi iz zahteve izhajala izpolnjenost pogoja verjetnega nastanka hujših škodljivih posledic ali grozečega nasilja.

Izrek

Pritožba se kot neutemeljena zavrne in se potrdi sklep Upravnega sodišča Republike Slovenije št.. U 973/99-11 z dne 21.7.1999

Obrazložitev

Upravno sodišče je pri ponovnem odločanju v zadevi z izpodbijanim sklepom zavrnilo zahtevo tožeče stranke za izdajo začasne odredbe, po kateri bi morala tožena stranka vzpostaviti prejšnje stanje podpisnikov (pred 23.7.1997) in deblokirati poslovanje na žiro računu tožeče stranke s podpisniki: V.G. in R.M. Po oceni sodišča tožena stranka v zahtevi ni jasno navedla grozečih hujših posledic ali grozečega nasilja (kot pogojev za izdajo začasne odredbe). Ker teh pogojev niti ni verjetno izkazala, sodišče pa postopka za odpravo pomanjkljivosti zaradi kratkega roka za odločitev ni bilo dolžno izvesti, je zahtevo zavrnilo.

V pritožbi tožeča stranka navaja, da ne more politično delovati, ker ne more razpolagati s finančnimi sredstvi in ne more legalno poslovati. Tako krši predpise o finančnem poslovanju, saj ne more predložiti v pregled vsakoletnega finančnega izkaza. Po krivdi tožene stranke je iz slovenskega političnega prostora izginila politična opcija, ki bi lahko veliko storila za ohranitev zdravega življenjskega okolja. B.Đ., ki se izdaja za generalnega sekretarja stranke, je v podružnici SKB banke v K., kjer ima tožeča stranka začasno deponirana finančna sredstva, grozil, da bo v poslovnih prostorih vztrajal dokler mu ne bodo izročena deponirana sredstev Zelenih Slovenije. Začasna odredba bi le vzpostavila stanje v registru imetnikov računov, kakršno je bilo pred samovoljno spremembo podpisnikov, ki jo je nezakonito opravila tožena stranka. Učinki delovanja politične stranke so težko merljivi, zato je težko jasno navesti škodljive posledice ali grozeče nasilje. Če bi sodišče zahtevalo dodatno utemeljitev, bi tožeča stranka to takoj storila in tudi dokumentirala z dokazi. Predlaga, da sodišče izpodbijani sklep spremeni tako, da odredbi ugodi.

Tožena stranka in prizadeta stranka (Politična stranka Zeleni Slovenije, zastopana po pooblaščencu D.P.) na pritožbo nista odgovorili.

Pritožba ni utemeljena.

Po razveljavitvi sklepa Upravnega sodišča RS št. U 973/99-2 z dne 23.6.1999 (s sklepom Vrhovnega sodišča RS št. I Up 527/99-2 z dne 15.7.1999), s katerim je bila zahteva tožeče stranke za izdajo začasne odredbe zavržena, je upravno sodišče v ponovljenem postopku isto zahtevo z izpodbijanim sklepom zavrnilo.

Kadar gre v upravnem sporu za zahtevo za izdajo začasne odredbe kot zahtevo za začasno ureditev stanja glede na sporno pravno razmerje po 2. odstavku 69. člena Zakona o upravnem sporu (ZUS), mora biti izpolnjenih več pogojev. Med njimi je tudi verjetna izkazanost nastanka določenih posebnih okoliščin: verjetnost nastanka hujših škodljivih posledic ali grozečega nasilja. Obstoj takšnih okoliščin je vlagatelj zahteve dolžan verjetno izkazati že v zahtevi in to tako, da te okoliščine opiše in konkretizira, poleg tega pa predloži tudi dokaze.

Po ugotovitvi sodišča prve stopnje je tožeča stranka kot posebne okoliščine v zahtevi uveljavljala nastajanje nenadomestljive škode in se pri tem sklicevala na nemožnost političnega delovanja. Vendar politična stranka postane pravna oseba in začne delovati z dnem, ko je vpisana v sodni register (2. in 3. odstavek Zakona o političnih strankah - Uradni list RS, št. 62/94 in 1/99). Zato samo pavšalna navedba v zahtevi o nemožnosti političnega delovanja, tudi po presoji pritožbenega sodišča, sama po sebi, brez konkretnejših navedb in brez kakršnihkoli dokazov, in ki možnost političnega delovanja enači z možnostjo finančnega poslovanja, ne more biti takšna okoliščina, zaradi katere bi iz zahteve izhajala izpolnjenost navedenih zakonskih pogojev. Sodišče prve stopnje je zato utemeljeno zavrnilo takšno zahtevo tožeče stranke.

Pravilno je tudi stališče sodišča prve stopnje, da ni bilo dolžno izvesti postopka za odpravo pomanjkljivosti. Postopek po 69. členu ZUS je namreč zaradi predvidenih kratkih rokov hiter, pa tudi sama narava zahteve za izdajo začasne odredbe sodišču ne nalaga, da bi moralo z nejasno in nepopolno zahtevo ravnati enako kot z nepopolno tožbo. Pritožbeni ugovori zato niso utemeljeni.

Prav iz navedenih razlogov tožeča stranka tudi ne more šele v pritožbi, torej v postopku na drugi stopnji, dopolnjevati svojih navedb in z njimi izkazovati dejansko stanje, ki terja izdajo zahtevane začasne odredbe. Sicer pa gre pri teh pritožbenih navedbah za nova dejstva, ki v pritožbi niso dovoljena, saj tožeča stranka niti ne trdi, še manj pa izkazuje, da vseh teh dejstev brez svoje krivde ni mogla navesti do konca postopka na prvi stopnji (1. odstavek 71. člena ZUS).

Iz navedenih razlogov je pritožbeno sodišče na podlagi 73. člena v zvezi z 68. členom ZUS pritožbo kot neutemeljeno zavrnilo in potrdilo sklep sodišča prve stopnje.