Jedro

Aktivno legitimiran za vložitev lastninske tožbe po 37. členu ZTLR je lastnik stvari, ki stvari nima v posesti, pasivno legitimiran pa je posestnik stvari, ki na stvari nima lastninske pravice. Toženec se lahko brani z ugovorom, da ima pravico do posesti, v konkretnem primeru sklenjeno zakupno pogodbo z lastninsko prednico tožnice.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi sodba sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je z izpodbijano sodbo zavrnilo tožbeni zahtevek tožeče stranke, da mora tožena stranka izprazniti prostore pastirske koče, stoječe na parc. št. 1176 travnik, vpisani pri vl. št. 232 k.o. ...., ter jo prosto stvari in predmetov izročiti tožeči stranki skupaj s ključi. V posledici takšne odločitve je zavrnilo stroškovni zahtevek tožeče stranke in predlog za zaznambo spora. Proti sodbi se pritožuje tožeča stranka, uveljavlja pritožbena razloga zmotne ugotovitve dejanskega stanja in zmotne uporabe materialnega prava ter sodišču druge stopnje predlaga spremembo sodbe z ugoditvijo tožbenemu zahtevku oziroma njeno razveljavitvijo. Navaja, da se ne strinja z zaključkom prvega sodišča o tem, da je pokojna tožničina mati A. Š. s tožencem dne 5.12.1983 sklenila zakupno pogodbo glede planšarskega stanu, ter da je bila zakupna pogodba sklenjena za dobo 50 let. Pokojna mati o zakupu ni nikoli govorila, govorila je le o tem, da bodo to dobili njeni otroci. Dvomi, da je mati podpisala zakupno pogodbo, vendar ni imela na razpolago dovolj primerjalnih podpisov, da bi predlagala izvedenstvo z grafologom. V zakupni pogodbi je popravljen tekst prav v letnici, kar vnaša dodatni dvom o verodostojnosti dokumenta. Če bi že izročila stan v zakup, bi ga oddala največ za dobo 20 let. V to prepričuje tožnico tudi obnašanje toženca po materini smrti, ko ni hotel izročiti pogodbe. Toženec ni izpolnil pogodbe, saj je namestil le del valovite strehe, poleg tega pa je razpolagal s stanom v nasprotju z določili pogodbe. V nadaljevanju delno povzema izpovedbo priče L.. Toženec je na pritožbo odgovoril in predlaga njeno zavrnitev. Pritožba ni utemeljena. Iz trditvene podlage tožbe izhaja, da je tožnica lastnica parcele št. 1176 travnik, vpisane v vl. št. 232 k.o. ...., na kateri stoji pastirska koča, in ker toženec zaseda navedeno nepremičnino brez pravnega naslova, zahteva njeno izpraznitev in izročitev tožnici v posest. Tožničina tožba je tedaj lastninska tožba, ki jo ureja Zakon o temeljnjih lastninskopravnih razmerjih (ZTLR) v 37. členu. Aktivno legitimiran za vložitev lastninske tožbe je lastnik stvari, ki stvari nima v posesti, pasivno legitimiran pa je posestnik stvari, ki na stvari nima lastninske pravice. Aktivna in pasivna legitimacija v tej pravdni zadevi nista bili sporni. Pač pa se je toženec branil z ugovorom, da ima pravico do posesti planšarskega stanu, ker mu ga je z zakupno pogodbo dne 5.12.1983 dala v zakup tožničina lastninska prednica - mati A. Š.. Sodišče prve stopnje je ugotovilo, da je toženčev ugovor utemeljen, ker je dokazal, da ima planšarski stan v posesti na podlagi sklenjene zakupne pogodbe z dne 5.12.1983 s takratno lastnico A. Š. - tožničino materjo, ter da je bila sklenjena pogodba za dobo 50 let in tedaj pogodba še ni prenehala veljati, tožnica pa tožencu zakupne pogodbe tudi ni odpovedala. V pritožbi tožnica nasprotuje navedenim dejanskim ugotovitvam prvega sodišča kot zmotnim, vendar pa niza le svoje dvome in domneve, ki jih je sodišče v svoji skrbni in prepričljivi dokazni oceni utemeljeno zavrnilo. Povedano velja za pritožbeno trditev, da mati o zakupu ni nikoli govorila, pa o zakupu največ za dobo 20 let, o toženčevem ravnanju po smrti matere, svoj dokazni predlog za izvedbo dokaza z izvedencem grafologom, ki naj bi podal mnenje o pristnosti materinega podpisa, pa je umaknila (dokazno breme je bilo njeno). Materialnopravni sklep prvega sodišča o utemeljenosti toženčevega ugovora, da ima planšarski stan v posesti na podlagi veljavnega pravnega naslova, je tedaj pravilen. Vse ostalo, kar navaja pritožnica v pritožbi in se nanaša na neizpolnitev zakupne pogodbe v celoti s strani toženca, pa na uporabo planšarskega stanu v nasprotju s sklenjeno zakupno pogodbo, glede na postavljeni tožbeni zahtevek ne more biti predmet obravnavanja v tej pravdi, kot je pravilno zapisalo tudi prvo sodišče v predzadnjem odstavku obrazložitve svoje odločbe. Izpodbijana sodba in postopek pred njo s po uradni dolžnosti upoštevno absolutno bistveno kršitvijo določb pravdnega postopka iz 2. odst. 339. člena ZPP nista obremenjena, zato je sodišče druge stopnje pritožbo zavrnilo in potrdilo sodbo sodišča prve stopnje po določbi 353. člena ZPP.