Jedro

Tekoči stroški stečajnega postopka, ki so glede na svojo naravo nujni za izvajanje stečajnega postopka, imajo prednost pred poplačilom terjatev, ki so nastale pred začetkom stečajnega postopka, to je v času od začetka postopka prisilne poravnave do začetka stečajnega postopka.

Izrek

Pritožba se zavrne in se sklep sodišča prve stopnje potrdi.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom dalo upraviteljici soglasje za plačilo stroškov stečajnega postopka, navedenih v predlogu upraviteljice z dne 14. 12. 2020 (PD 3309), ki je sestavni del izreka tega sklepa in je objavljen hkrati z objavo tega sklepa. Upraviteljica je vložila predlog za izdajo sklepa o soglasju k plačilu odvetniških stroškov za mesec junij 2020 v višini 60,00 EUR brez DDV.

2. Zoper navedeni sklep se pritožuje upnik A. d. o. o. V pritožbi uveljavlja pritožbena razloga zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja ter zmotne uporabe materialnega prava. Navaja, da stečajna masa ne zadošča za celotno poplačilo stroškov postopka (tekočih in občasnih), zaradi česar bi morala upraviteljica predlagati končanje stečajnega postopka po 378. členu ZFPPIPP. Meni, da prihaja do izčrpavanja stečajne mase s plačevanjem visokih tekočih stroškov stečajnega postopka (odvetniških storitev), zaradi česar bodo upniki, ki so imetniki terjatev iz naslova občasnih stroškov stečajnega postopka, poplačani v manjšem delu svojih terjatev. Upraviteljica, ki kljub temu nadalje vodi postopek, naj bi zato zlorabila svoje procesne pravice na škodo upnikov. Upnik nadalje meni, da bi moralo sodišče izdati sklep oziroma navodilo, po katerem upraviteljica plačila tekočih stroškov, ki so predmet izpodbijanega sklepa, ne bi smela izvesti, razen sorazmerno ob zaključku stečajnega postopka. Pritožbenemu sodišču zato primarno predlaga, da pritožbi ugodi ter izpodbijani sklep razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v novo odločanje. Podrejeno predlaga, da pritožbeno sodišče pritožbi ugodi in izpodbijani sklep spremeni ter da upraviteljici soglasje za plačilo navedenih stroškov po pravnomočnosti sklepa o končanju stečajnega postopka brez razdelitve upnikom, ob upoštevanju pravila sorazmernega poplačila vseh stroškov postopka.

3. Stečajna upraviteljica je na pritožbo odgovorila. Navaja, da se terjatve kot je upnikova, nastale v obdobju postopka prisilne poravnave pred začetkom stečajnega postopka, poplačujejo kot občasni stroški stečajnega postopka. V sodni praksi je že bilo sprejeto stališče, po katerem se najprej v celoti poplačajo tekoči stroški, s preostalim premoženjem pa občasni stroški, in sicer slednji sorazmerno v enakem odstotku. Sklicuje se na sodne odločbe pritožbenega sodišča, s katerimi je to že odločilo o nadaljevanju tega stečajnega postopka (Cst 400/2016, Cst 2/2021, Cst 20/2021, Cst 116/2021, Cst 176/2021, Cst 378/2021, Cst 385/2021) ter o plačilu tekočih stroškov postopka pred občasnimi stroški (Cst 377/2014, Cst 400/2016, Cst 2/2021, Cst 20/2021, Cst 378/2021). Pojasnjuje, da stečajnega postopka ni bilo mogoče zaključiti po 378. členu ZFPPIPP, saj stečajna masa ni neznatne vrednosti. Stečajni dolžnik je imel v otvoritveni bilanci evidentirano premoženje v skupni višini 10.861.590,62 EUR, do sedaj pa je bilo unovčeno premoženje v višini 4.190.269,79 EUR. Zaradi neurejenega zemljiškoknjižnega stanja je premoženje stečajnega dolžnika predstavljalo, med drugim, tudi 97 nepremičnin, ki jih je bilo treba unovčiti oziroma urediti vpise dejanskih lastnikov, ki so jim bile nepremičnine predhodno prodane, v zemljiško knjigo. Poleg tega je bilo v letu 2013 v teku 65 pravdnih postopkov (na podlagi 21 izpodbojnih tožb, 12 tožb zaradi ugotovitve prerekanih terjatev, 24 tožb iz naslova uveljavitve terjatev do dolžnikov, v 8 postopkih pa je bil stečajni dolžnik tožena stranka). Upraviteljica tudi pojasnjuje, da stečajna masa zadošča za poplačilo tekočih stroškov postopka.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. Po presoji pritožbenega sodišča je zmotno upnikovo stališče, da imajo imetniki terjatev iz drugega odstavka 289. člena ZFPPIPP1 enak položaj kot upniki tekočih stroškov stečajnega postopka. Pri tem je bil namreč 289. člen ZFPPIPP spremenjen z novelo ZFPPIPP-F2 ravno zaradi dileme, ki je nastala v praksi, kakšno je razmerje pri konkurenci med plačilom stroškov stečajnega postopka (terjatev, ki nastanejo po začetku stečajnega postopka) in terjatvami iz drugega odstavka 289. člena ZFPPIPP.3 Tako je bilo z omenjeno novelo izrecno določeno, da se terjatve iz drugega odstavka ne obravnavajo enako kot stroški stečajnega postopka, temveč se plačajo iz splošne razdelitvene mase. Ratio spremembe (določitev slabšega vrstnega reda obravnavane stroškovne kategorije) je bil v zagotovitvi pogojev za nemoten potek stečajnega postopka.4

6. Pritožbeno sodišče je že večkrat poudarilo stališče, da imajo tekoči stroški stečajnega postopka, ki so glede na svojo naravo nujni za izvajanje stečajnega postopka, prednost pred poplačilom terjatev, ki so nastale pred začetkom stečajnega postopka, to je v času od začetka postopka prisilne poravnave do začetka stečajnega postopka.5 Tekoči stroški stečajnega postopka so namreč stroški, ki so nujno potrebni za tek stečajnega postopka, zato brez njihovega plačila ni omogočeno vodenje stečajnega postopka, unovčenje stečajne mase in vsaj delno poplačilo terjatev dolžnikovih upnikov. Glede na naravo navedenih stroškov, ki so nujni, da se stečajni postopek sploh izvede, zato izhaja prednost njihovega poplačila pred poplačilom terjatev, ki so nastale pred začetkom stečajnega postopka, tekom postopka prisilne poravnave, ki se plačujejo kot občasni stroški stečajnega postopka. Te terjatve se v stečajnem postopku poplačajo iz splošne razdelitvene mase pred poplačilom prednostnih terjatev iz prvega in drugega odstavka 21. člena ZFPPIPP (drugi odstavek 289. člena ZFPPIPP) kot strošek stečajnega postopka, torej v celotnem znesku (1. točka tretjega odstavka 355. člena ZFPPIPP). Navedeno velja pod predpostavko, da razdelitvena masa zadošča za poplačilo terjatev iz drugega odstavka 289. člena ZFPPIPP. V kolikor pa ta predpostavka ni izpolnjena, je treba upoštevati načelo enakega obravnavanja upnikov (46. člen ZFPPIPP), kar pomeni, da je treba v postopku zaradi insolventnosti obravnavati enako vse upnike, ki so v razmerju do insolventnega dolžnika v enakem položaju. V takem primeru morajo biti v enakem položaju upniki občasnih stroškov stečajnega postopka (po prvi točki tretjega odstavka 355. člena ZFPPIPP v zvezi z drugim odstavkom 289. člena ZFPPIPP),6 zaradi česar se slednji poplačujejo sorazmerno.7 Plačilo tekočih stroškov stečajnega postopka zato samo po sebi ne predstavlja izčrpavanja stečajne mase.

7. Upnik stečajni upraviteljici očita zlorabo postopka, saj meni, da bi morala predlagati zaključek stečajnega postopka po 378. členu ZFPPIPP. Ta očitek opira na izredno poročilo upraviteljice z dne 12. 3. 2013 ter navaja, da je bilo po tem poročilu predvidenih stroškov stečaja 2.733.334,51 EUR, kar je več, kot je bilo ugotovljenega razpoložljivega neobremenjenega premoženja (2.510.269,89 EUR). V primeru končanja postopka po 378. členu ZFPPIPP bi bili stroški pokriti v obsegu 91,83%, zaradi nadaljnjega vodenja postopka, v katerem nastajajo novi tekoči stroški postopka, pa so imetniki terjatev iz naslova občasnih stroškov stečajnega postopka prejeli le 15,07% plačila svojih terjatev.

8. Po presoji pritožbenega sodišča pa upnik tudi s temi pritožbenimi trditvami ne more uspeti. Kot izhaja iz izrednega poročila upraviteljice z dne 12. 3. 2013, so bile med stroške stečaja v višini 2.733.334,51 EUR pretežno zajete terjatve upnikov, ki so nastale med postopkom prisilne poravnave (stroški plač 1.073.577,54 EUR, materialni stroški delavcev v pp 18.642,97 EUR ter drugi stroški iz postopka pp ocena 800.000,00 EUR). Kot izhaja iz že navedenega, se terjatve po drugem odstavku 289. člena ZFPPIPP plačajo v celotni višini pod pogojem, da razdelitvena masa za to zadošča. Na drugi strani pa iz izrednega poročila izhaja tudi, da predstavlja znesek 2.510.269,89 EUR z oznako „razpoložljivo neobremenjeno premoženje“ zgolj oceno, ki izhaja iz predpostavke, da bo premoženje stečajnega dolžnika unovčeno v skladu s cenitvami oziroma v skladu z vrednostmi, izkazanimi v otvoritveni bilanci. Šele z unovčenjem stečajne mase se namreč izkaže dejanski obseg razdelitvene mase8 v obliki denarnega dobroimetja. Pritožnik zato trditev o oškodovanju upnikov ne more uspešno izkazati s sklicevanjem na izredno poročilo z dne 12. 3. 2013. 9. Nadalje pa je treba tudi ugotoviti, da stečajna masa B. d. o. o. ni neznatne vrednosti. V tem stečajnem postopku je bilo že unovčeno premoženje v vrednosti nad 4 milijone EUR. Opravljenih je bilo 15 delitev posebnih stečajnih mas (skupaj v višini 2.599.843,82 EUR) ter 14 razdelitev na podlagi prenosa premoženja, ki ga ni bilo mogoče unovčiti (v višini 6.423.047,61 EUR). Po pojasnilih stečajne upraviteljice je bilo konec leta 2012 v teku 65 pravdnih postopkov ter do sedaj s sodbo v korist stečajnega dolžnika zaključenih 28 postopkov,9 s poravnavo pa rešenih 23 postopkov. Z vodenjem pravdnih postopkov so bile tako odprte možnosti za povečanje premoženja stečajnega dolžnika oziroma za preprečitev njegovega zmanjšanja. Poleg tega je obstajalo večje število nepremičnin, ki so bile sicer knjižene kot last stečajnega dolžnika, dejansko pa so bile že prodane. Stečajna upraviteljica tekoče stroške postopka pokriva, delno pa so bili plačani tudi občasni stroški, nastali tekom postopka prisilne poravnave. Nenazadnje pa se s končanjem stečajnega postopka niso strinjali niti drugi člani upniškega odbora.

10. Kot izhaja iz navedenega pritožnik s sklicevanjem na 378. člen ZFPPIPP ne more uspeti, saj pogoji za končanje stečajnega postopka brez razdelitve upnikom niso (bili) izpolnjeni. Za pritožnikovo stališče, da upraviteljica tekočih stroškov ne sme plačati do izdaje sklepa o končanju stečajnega postopka po 378. členu ZFPPIPP tako tudi iz tega razloga ni podlage. Takšno stališče je pritožbeno sodišče zavzelo že večkrat (Cst 2/2021 - točka 19, Cst 20/2021 - točka 10, Cst 378 - točki 9 in 10).

11. V zvezi z odločbami Višjega sodišča v Ljubljani, ki jih citira pritožnik, pritožbeno sodišče še dodaja, da je sodišče tudi v zadevi Cst 20/2021 ugotovilo, da opisano ravnanje upraviteljice ne predstavlja zlorabe pravic. Predlog upnika za razrešitev stečajne upraviteljice je bil v ponovljenem postopku pravnomočno zavrnjen (Cst 385/2021), zato upnik tudi s sklicevanjem na predhodni razveljavitveni sklep (Cst 524/2020) ne more uspeti. Iz odločbe Cst 377/2014 pa izhaja načelno stališče, da bi šele v primeru končanja postopka po 378. členu ZFPPIPP prišlo v poštev sorazmerno poplačilo stroškov stečajnega postopka, če sredstva ne bi zadoščala za poplačilo vseh stroškov. V odločbi Cst 400/2016 pa je navedena, med drugim, tudi ugotovitev sodišča, da predmetni stečajni postopek ne bo končan brez razdelitve upnikom.

12. Pritožnik niti ne izpodbija ugotovitev sodišča prve stopnje, da je stečajna upraviteljica storitve, katerih plačilo je predmet izpodbijanega sklepa, naročila pri odvetniku ter da jih je ta opravil, zato je treba pritožbo zavrniti.

13. Uveljavljena pritožbena razloga torej nista utemeljena. Izpodbijani sklep je uspešno prestal tudi pritožbeni preizkus po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena v zvezi s 366. členom ZPP in v zvezi s prvim odstavkom 121. člena ZFPPIPP). Pritožbeno sodišče je zato pritožbo zavrnilo in sklep sodišča prve stopnje potrdilo (2. točka 365. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 121. člena ZFPPIPP).

Ta pisni odpravek se ujema z elektronskim izvirnikom sklepa.

1 Upniki terjatev na podlagi pogodb, ki jih je sklenil, ali drugih pravnih poslov, ki jih je opravil stečajni dolžnik od začetka postopka prisilne poravnave do začetka stečajnega postopka v skladu s 151. členom tega zakona, ne prijavijo v stečajnem postopku. Te terjatve se v stečajnem postopku poplačajo iz splošne razdelitvene mase pred poplačilom prednostnih terjatev iz prvega in drugega odstavka 21. člena tega zakona (drugi odstavek 289. člena ZFPPIPP). 2 Predlog Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju, EVA 2013-2030-0100, EPA: 1569-VI, 7. 11. 2013 (Predlog novele ZFPPIPP-F), stran 96. Pred sprejemom novele ZFPPIPP-F je bilo v drugem odstavku 289. člena ZFPPIPP določeno, da imajo upniki terjatev, ki so nastale v postopku prisilne poravnave, pravico do njihovega plačila po pravilih tega zakona o plačilu stroškov stečajnega postopka. Z zakonsko spremembo je bil tem terjatvam določen slabši (podrejen) vrstni red zaradi omogočanja nemotenega poteka stečajnega postopka. 3 Glede na drugačno ureditev v noveli ZFPPIPP-F (Ur. l. RS, št. 100/2013, ki je začela veljati 7. 12. 2013) ni več relevantno stališče sodišča v odločbi Cst 400/2013 z dne 24. 10. 2013. 4 Povzeto iz Zahteve za oceno ustavnosti, ki jo je vložilo Vrhovno sodišče RS opr. št. III Ips 63/2019 z dne 21. 1. 2020, stran 7. 5 Tako npr. Cst 400/2016 (tč. 7), Cst 377/2014 (tč. 8), Cst 2/2021 (tč. 17, 18), Cst 20/2021 (tč. 11), pa tudi I Cpg 76/2014 (tč. 15). 6 Tako III Ips 63/2019. 7 Primerjaj Cst 377/2014, tč. 9. 8 Splošna razdelitvena masa nastaja, ko se unovčuje premoženje, ki spada v stečajno maso in ki ni predmet ločitvene pravice. Denarno dobroimetje, ki se pridobi z unovčenjem tega premoženja, se najprej uporabi za kritje stroškov stečajnega postopka, preostali del pa je namenjen plačilu terjatev upnikov. 9 S sklepom III Ips 63/2019 je VS RS ugodilo reviziji zoper sodbo VSM I Cpg 102/2019 ter zavrglo tožbo upnika, s katero je od stečajnega dolžnika v pravdnem postopku zahteval plačilo zneska 40.404,95 EUR, saj je znesek priznan v predračunu stroškov. Iz navedene odločbe izhaja, da upnikom občasnih stroškov stečajnega postopka, katerih plačilo poteka v okviru razpoložljivih sredstev, ni mogoče priznati pravnega interesa za dajatveno tožbo v pravdnem postopku, s tem pa tudi ne plačila po načelu prioritete.