Jedro

Predhodne odredbe pomenijo način zavarovanja terjatev. S predhodno odredbo dobi upnik zavarovanje na premoženju dolžnika, tako da se bo lahko kasneje, ko bo izvršilni naslov postal pravnomočen in izvršljiv, iz tega premoženja lahko poplačal. Kot izhaja iz navedenega je torej namen izdaje predhodne odredbe v zagotovitvi možnosti (bodočega) poplačila upnika. Zato niso brez pomena zatrjevane okoliščine glede očitanih kaznivih dejanj oziroma ukrepov odrejenih v predkazenskem postopku.

Izrek

I. Pritožbi se ugodi, sklep sodišča prve stopnje se v izpodbijanem delu (1., 2., 3., 4., 6. in 8. točka izreka) razveljavi in zadeva v razveljavljenem obsegu vrne sodišču prve stopnje v nov postopek.

II. Odločitev o pritožbenih stroških se pridrži za končno odločbo.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom zavrnilo predlog upnika za določitev varščine za pravdne stroške (1. točka izreka), zavrnilo ugovor dolžnika z dne 16. 11. 2010 zoper sklep o zavarovanju s predhodno odredbo Okrajnega sodišča v Ljubljani Z 219/2010 z dne 05. 11. 2010 (2. točka izreka), zavrnilo ugovor dolžnika z dne 26. 11. 2010 zoper sklep o zavarovanju s predhodno odredbo Okrajnega sodišča v Ljubljani Z 219/2010 z dne 23. 11. 2010 (3. točka izreka), zavrnilo ugovor dolžnika z dne 28. 12. 2010 zoper sklep o zavarovanju s predhodno odredbo Okrajnega sodišča v Ljubljani Z 219/2010 z dne 17. 12. 2010 (4. točka izreka), ustavilo postopek po predlogu dolžnika za omejitev zavarovanja z dne 28. 12. 2010 (5. točka izreka), zavrnilo ugovor dolžnika z dne 03. 02. 2011 zoper sklep o zavarovanju s predhodno odredbo Okrajnega sodišča v Ljubljani Z 219/2010 z dne 27. 01. 2011 (6. točka izreka), zavrnilo predlog dolžnika za določitev drugih sredstev in predmetov zavarovanja z dne 03. 02. 2011 (7. točka izreka) in dolžniku naložilo, da mora upniku v roku 15 dni plačati 36.612,00 EUR v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi (8. točka izreka).

2. Zoper navedeni sklep, razen zoper 5. in 7. točko izreka, je vložil pritožbo dolžnik. Uveljavljal je vse pritožbene razloge iz 1. odstavka 338. člena ZPP. Pritožbenemu sodišču je predlagal, da pritožbi ugodi ter izpodbijani sklep v delih, s katerimi je sodišče prve stopnje zavrnilo ugovore dolžnika (2., 3., 4., 6. točka izreka) spremeni tako, da ugovorom ugodi, sklepe o izvršbi razveljavi ter predloge upnika za zavarovanje s predhodno odredbo zavrne, hkrati pa razveljavi vsa opravljena izvršilna dejanja, podrejeno pa, da izpodbijani sklep v teh delih razveljavi in ga vrne sodišču prve stopnje v novo odločanje. Predlagal je tudi, da upniku naloži plačilo varščine.

3. Pritožba je utemeljena.

4. Dolžnik je v pritožbi vztrajal pri navedbah, ki jih je podal že pred sodiščem prve stopnje. Navajal je, da je kriminalna združba zbrana okoli D. Š. in z njim povezanih pravnih oseb, s sredstvi pridobljenimi iz kaznivih dejanj neupravičene proizvodnje in prometa z mamili pridobila menice od J., jih skupaj s terjatvijo prenesla na eno izmed družb iz kriminalne združbe (T.), nato pa na drugo družbo iz kriminalne združbe (F.), ki dolžnika izsiljuje in onemogoča pri poslovanju. S tem naj bi bilo storjeno tudi kaznivo dejanje pranja denarja, katerega namen je bil prikriti izvor denarja. V dokaz svojih trditev se sklicuje na sklepe preiskovalne sodnice Okrožnega sodišča v Ljubljani Kpd 74304/2010 z dne 27. 09. 2010 in 24. 09. 2010 ter z dne 23. 03. 2011 in slednjega kot dovoljeno pritožbeno novoto prilaga pritožbi (1. odstavek 337. člena ZPP).

5. Sodišče izda predhodno odredbo na podlagi odločbe domačega organa ali drugega organa, ki se glasi na denarno terjatev, in ki še ni izvršljiva, če izkaže upnik za verjetno nevarnost, da bo sicer uveljavitev terjatve onemogočena ali precej otežena (1. odstavek 257. člena ZIZ). Šteje pa se, da je podana nevarnost v smislu 257. člena ZIZ, če se predlog za zavarovanje s predhodno odredbo opira na katero od v zakonu navedenih odločb, med drugim na sklep o izvršbi, izdan na podlagi menice (1. točka 1. odstavka 258. člena ZIZ).

6. Predhodne odredbe pomenijo način zavarovanja terjatev. S predhodno odredbo dobi upnik zavarovanje na premoženju dolžnika, tako da se bo lahko kasneje, ko bo izvršilni naslov postal pravnomočen in izvršljiv, iz tega premoženja lahko poplačal (Dragica Wedam Lukić: Civilno izvršilno pravo, GV Založba, Ljubljana, 1992, str. 111). Kot izhaja iz navedenega je torej namen izdaje predhodne odredbe v zagotovitvi možnosti (bodočega) poplačila upnika.

7. Po presoji pritožbenega sodišča je treba, ob upoštevanju vseh okoliščin konkretnega primera, tudi s tega vidika presoditi utemeljenost izdaje predhodne odredbe. Kot to ugotavlja sodišče prve stopnje glede sklepa Okrožnega sodišča v Ljubljani Kpd 74304/2010 z dne 27. 09. 2010 (B5), se z njim bankam nalaga prepoved izplačila terjatve upnikom na podlagi sklepa o izvršbi, izdanega na podlagi predloga za izvršbo, ki temelji na sporni menici. S sklepom Okrožnega sodišča v Ljubljani Kpd 74304/2010 z dne 24. 09. 2010 (B6), se hkrati nalaga tudi zaseg menice, veljavnost izdanih ukrepov pa je bila podaljšana s sklepom Okrožnega sodišča v Ljubljani Kpd 74304/2010 z dne 23. 03. 2011 (B129). Te odločbe so bile izdane v predkazenskem postopku zaradi kaznivega dejanja pranja denarja po 252 členu KZ-1, in sicer za začasno zavarovanje zahtevka za odvzem premoženjske koristi.

8. Čeprav se v izvršilnem postopku načeloma prvenstveno upošteva interes upnika, pa je v takšni situaciji močno poseženo v položaj dolžnika. Po presoji pritožbenega sodišča bi izdaja predhodne odredbe, ne da bi sodišče pretehtalo tudi dolžnikove navedbe, v takšnem (kot se kaže izjemnem) primeru, lahko posegla v dolžnikovo pravico do enakega varstva pravic (22. člen Ustave RS). Sodišče prve stopnje je namreč s predlagano predhodno odredbo dovolilo rubež denarnih sredstev dolžnika, kar pomeni, da bodo sredstva na dolžnikovih računih blokirana in z njimi nihče ne more razpolagati ves čas do pravnomočne odločitve v pravdnem postopku (glede na običajni tek pravdnih postopkov več let), čeprav upnik izplačila ne more doseči. Izpolnitev namena izdaje predhodne odredbe je zato vprašljiva. Zato bi bilo treba, ob upoštevanju vseh okoliščin konkretnega primera, ponovno presoditi, ali je v času odločanja o ugovorih dolžnika utemeljeno zavarovanje zahtevka za plačilo denarnih sredstev upniku, ki morda zaradi ukrepov, sprejetih v predkazenskem postopku, izplačila ne more doseči. 9. Po presoji pritožbenega sodišča zato niso brez pomena zatrjevane okoliščine glede očitanih kaznivih dejanj oziroma ukrepov odrejenih v predkazenskem postopku. Ker sodišče prve stopnje teh navedb dolžnika ni presodilo, saj jih je štelo za nebistvene, je pritožbeno sodišče na podlagi 355. člena ZPP v zvezi s 1. odstavkom 366. člena ZPP ter 239. in 15. členom ZIZ, pritožbi dolžnika ugodilo, sklep sodišča prve stopnje v izpodbijanem delu razveljavilo in zadevo v tem obsegu vrnilo sodišču prve stopnje v nov postopek (2. točka 365. člena ZPP v zvezi z 239. in 15. členom ZIZ).

10. Odločitev o pritožbenih stroških se pridrži za končno odločbo.