30/6-1994

S K L E P

Ustavno sodišče je v postopku za preizkus pobude Romana Kosa iz Zagorja ob Savi na seji dne 30/6-1994

s k l e n i l o:

Pobuda za oceno ustavnosti 19. člena Kazenskega zakona Socialistične federativne republike Jugoslavije (Uradni list SFRJ, št. 44/76, 34/84, 74/87, 57/89, 3/90 in 38/90) se zavrne.

O b r a z l o ž i t e v

Pobudnik je vložil pobudo za oceno ustavnosti 19. člena Kazenskega zakona Socialistične federativne republike Jugoslavije (v nadaljnjem besedilu: KZJ-76), ki ureja kaznivost poskusa kaznivega dejanja. Po mnenju pobudnika izpodbijana določba ni v skladu z načelom zakonitosti, določenim v 28. členu Ustave. Neskladnost naj bi bila podana zaradi tega, ker sodišča ne izrekajo za kaznivo dejanje goljufije po prvem odstavku 171. člena Kazenskega zakona Republike Slovenije (Uradni list SRS, št. 12/77, 3/78,19/84, 47/87, 33/89 in 5/90; v nadaljevanju KZS- 77) zaporne kazni pet let, ki je določena kot zgornja meja pri tem kaznivem dejanju. Zaradi neskladnosti z Ustavo se po mnenju pobudnika izpodbijana določba po izteku uskladitvenega roka, ki ga je določil Ustavni zakon za izvedbo Ustave, ne more več uporabljati. Državni zbor v odgovoru na pobudo meni, da izpodbijana določba ni v nasprotju z načelom zakonitosti, ki ga določa 28. člen Ustave, saj je zakon kaznivost dejanja in sankcijo zanj predpisal, preden je bilo dejanje storjeno.

Vsebinsko enako določbo vsebuje tudi predlog kazenskega zakonika, ki je v zakonodajnem postopku. Po mnenju Državnega zbora tudi ni utemeljena navedba pobudnika, da je izpodbijana zakonska določba neustavna zato, ker ni bila do 31/12- 1993 usklajena z Ustavo. Potek roka za uskladitev predpisov z Ustavo je spremenil le to, da so tudi še neusklajeni predpisi odtlej izpodbojni pred Ustavnim sodiščem. Do njihove razveljavitve oziroma do sprejema novih predpisov pa ostanejo v veljavi oziroma v uporabi.

Pobuda je očitno neutemeljena.

Pod pojmom poskus kaznivega dejanja opredeljuje kazensko pravo takšno zavestno in voljno ravnanje, ki predstavlja izvršitev nekaterih ali vseh izvršitvenih dejanj kaznivega dejanja, pri čemer pa storilec ne uresniči prepovedane posledice. V pristojnosti zakonodajalca je, da oceni, katera ravnanja dosegajo takšno stopnjo družbene nevarnosti, da je kazniv že njihov poskus. Iz 19. člena KZ SFRJ določno izhaja, da je štel zakonodajalec kot tako družbeno nevarno ravnanje vsako dejanje, za katero se glede na predpisano sankcijo sme izreči kazen pet let zapora, poskus drugih kaznivih dejanj pa je kazniv samo na podlagi izrecne določbe. Besedilo zakona "sme izreči" pa jasno odraža, da sodišče ob upoštevanju načela individualizacije pri odmeri kazenske sankcije izreče lahko kazen v okviru predpisane, torej tudi najvišjo predpisano kazen za takšno dejanje, kadar okoliščine primera to utemeljujejo.

Določitev sankcije za kaznivo dejanje goljufije po prvem odstavku 171. člena KZ RS v povezavi z 19. členom KZ SFRJ je v skladu z načelom zakonitosti v kazenskem pravu (28. člen Ustave). Dejanje je bilo vnaprej določeno kot kaznivo dejanje in določena sankcija zanj. Z njenim razponom (zgornja meja pet let zapora) je bila vnaprej določena tudi kaznivost poskusa. Zato je po mnenju Ustavnega sodišča določba 19. člena KZ SFRJ v skladu z določbo prvega odstavka 28. člena Ustave. Iztek uskladitvenega roka, določenega v Ustavnem zakonu za izvedbo Ustave, na njeno uporabo ne vpliva, saj jo zadeva le toliko, kolikor pred 31/12-1993 zoper določbe predpisov, prevzetih z Ustavnim zakonom za izvedbo Temeljne ustavne listine o samostojnosti in neodvisnosti Republike Slovenije, ni bilo mogoče začeti postopka za oceno ustavnosti, če predpisi niso posegali v človekove pravice in temeljne svoboščine.

Ustavno sodišče je sprejelo ta sklep na podlagi drugega odstavka 26. člena Zakona o Ustavnem sodišču (Uradni list RS, št. 15/94) v sestavi: predsednik dr. Tone Jerovšek in sodniki dr. Peter Jambrek, mag. Matevž Krivic, mag. Janez Snoj, dr. Janez Šinkovec, dr. Lovro Šturm, Franc Testen, dr. Lojze Ude in dr. Boštjan M. zupančič. Sklep je sprejelo soglasno.

P r e d s e d n i k

dr. Tone Jerovšek