Jedro

187.a člen Zakona o podjetjih (Ur.l. SFRJ št.77/88 in ostali) določa solidarno obveznost preoblikovanih podjetij za obveznosti podjetij, ko so prenehala obstajati, pogodbena stranka, ki je bila v poslovnem razmerju s tožečo stranko, pa ni prenehala obstajati, ampak je ustanoviteljica tožene stranke. Pasivno legitimirana je tako ustanoviteljica in ne tožena stranka.

Izrek

Pritožba se kot neutemeljena zavrne in se potrdi sodba sodišča prve stopnje.

Tožeča stranka nosi svoje pritožbene stroške.

Obrazložitev

Tožeča stranka je z izvršilnim predlogom po 21.členu ZIP, ki ga je vložila dne 19.4.1992, zahtevala od tožene stranke plačilo opravljene storitve po računu št. 5550668 v znesku 1.602,40 sit z zamudnimi obrestmi od 31.5.1990 in stroški. Po ugovoru tožene stranke in opravljeni glavni obravnavi je sodišče prve stopnje razsodilo tako, d je izvršilni sklep v naložitvenem delu razveljavilo in tožbeni zahtev zavrnilo zaradi pomanjkanja pasivne legitimacije.

Tožena stranka je v pravočasni pritožbi izpodbijala prvostopno sodbo iz pritožbenega razloga zmotne uporabe materialnega prava. Navaja, da je prvostopno sodišče zmotno sledilo ugovoru tožene stranke in spregledalo določilo 187.a člena Zakona o podjetjih (Ur.l. SFRJ št.77/88, 40/89, 46/90 in 61/90), ki v drugem odstavku določa, da podjetja, nastala z delitvijo, spojitvijo z drugim podjetjem ali s pripojitvijo drugemu podjetju, solidarno odgovarjajo za obveznosti podjetij, ki so nehala obstajati.

Sodišče druge stopnje je preizkusilo prvostopno sodbo v napadenem delu in v mejah uveljavljenih razlogov, kakor tudi v smeri tistih pritožbenih razlogov, na katere se mora ozirati po uradni dolžnosti.

Pri tem preizkusu je pritožbeno sodišče ugotovilo, da pritožba ni utemeljena in sicer iz naslednjih razlogov: Prvostopno sodišče je pravilno uporabilo materialno pravo, zato pritožbeno sodišče v izogib ponavljanju povzema razloge iz prvostopne sodbe, pri tem pa še dodaja: Zmotno je sklicevanje pritožnice na 187.a člen Zakona o podjetjih, saj to določilo govori o solidarni obveznosti preoblikovanih podjetij za obveznosti podjetij, ko so prenehala obstajati. Pravna naslednica pogodbene stranke, ki je dne 6.4.1990 naročila storitev pri pritožnici, je na podlagi Samoupravnega sporazuma o spremembah v organiziranju delovne organizacije - torej po preoblikovanju podjetja - SGP p.o., kar izhaja iz podatkov sodnega registra, in ki bi bila v predmetni pravdi pasivno legitimirana. SGP p.o. je ustanoviteljica tožene stranke, zato tožena stranka ni njena pravna naslednica, saj ustanoviteljica še vedno obstaja ter sklicevanje na določilo 187.a člena Zakon o podjetjih v tem primeru ni upoštevno.

Iz navedenih razlogov je pritožba tožene stranke neutemeljena.

Izrek o pritožbenih stroških temelji na določilih členov 166/I in 154/I ZPP.