Jedro

Trditveno in dokazno breme o izpolnjevanju pogojev za dovoljenost revizije sta na revidentu.

Tožeča stranka ugovarja opredelitvi upoštevnega stvarnega trga in razpravlja o pomenu medbančne provizije pred sporno uvedbo provizije za komitente, vendar konkretnega pravnega vprašanja v smislu 2. točke drugega odstavka 83. člena ZUS-1 s tem v zvezi ne zastavi.

Tožeča stranka ne navaja, kakšne posledice ima zanjo izpodbijana sodba, zato tudi ni mogoča presoja o tem, ali gre za zelo hude posledice v smislu 3. točke drugega odstavka 83. člena ZUS-1.

Izrek

Revizija se zavrže.

Obrazložitev

1. Urad za varstvo konkurence (v nadaljevanju Urad) je v relevantnem delu odločbe z dne 26. 2. 2007 izrekel, da so tožnica in banke A., B. in C., ko so 20. 2. 2006 uvedle provizijo za svoje komitente pri dvigu gotovine z domačo debetno kartico na bančnih avtomatih drugih bank v znesku 80,00 SIT, usklajeno ravnale glede pogojev poslovanja na trgu, s ciljem preprečevati, ovirati oziroma izkrivljati konkurenco v Republiki Sloveniji.

2. Upravno sodišče Republike Slovenije je tožbo, s katero je tožeča stranka izpodbijala odločbo Urada, zavrnilo.

3. Zoper to sodbo tožeča stranka vlaga revizijo. Dopustnost revizije smiselno utemeljuje na določbah 2. in 3. točke drugega odstavka 83. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1); Vrhovnemu sodišču pa predlaga, da reviziji ugodi in izpodbijano sodbo spremeni tako, da v celoti odpravi odločbo tožene stranke; podrejeno temu pa, da razveljavi izpodbijano sodbo in zadevo vrne Upravnemu sodišču v novo sojenje.

4. Revizija je bila v skladu s prvim odstavkom 90. člena ZUS-1 posredovana toženi stranki, ki v pravočasnem odgovoru predlaga, da sodišče revizijo kot nedovoljeno zavrže; podrejeno temu pa, da jo kot neutemeljeno zavrne.

5. Z uveljavitvijo novega Zakona o preprečevanju omejevanja konkurence(1) (v nadaljevanju ZPOmK-1), 26. 4. 2008, je prenehal veljati stari Zakon o preprečevanju omejevanja konkurence(2) (v nadaljevanju ZPOmK). Na podlagi četrtega odstavka 81. člena ZPOmK-1 pa se postopki sodnega varstva zoper odločbe Urada, izdane pred uveljavitvijo ZPOmK-1, dokončajo po dotedanjih predpisih, kar velja tudi za ta spor.

6. Revizija ni dovoljena.

7. V skladu z 2. točko drugega odstavka 83. člena ZUS-1 je revizija dovoljena, če gre po vsebini zadeve za odločitev o pomembnem pravnem vprašanju ali če odločba sodišča prve stopnje odstopa od sodne prakse Vrhovnega sodišča glede vprašanja, ki je bistveno za odločitev, ali če v sodni praksi sodišča prve stopnje o tem pravnem vprašanju ni enotnosti, Vrhovno sodišče pa o tem še ni odločalo.

8. V reviziji tožeča stranka ugovarja opredelitvi upoštevnega stvarnega trga in razpravlja o pomenu medbančne provizije pred sporno uvedbo provizije za komitente, vendar konkretnega pravnega vprašanja v smislu 2. točke drugega odstavka 83. člena ZUS-1 s tem v zvezi ne zastavi. Tudi navedbe tožeče stranke, da izpodbijana sodna odločba odstopa od sodne prakse Vrhovnega sodišča glede vprašanja, ki je pomembno za odločitev, ostajajo na ravni posplošenega zatrjevanja, saj tožeča stranka ne navede, glede katerega pravno pomembnega vprašanja niti od katere sodne prakse Vrhovnega sodišča izpodbijana sodba odstopa.

9. V skladu s 3. točko drugega odstavka 83. člena ZUS-1 je revizija dovoljena, če ima odločitev, ki se izpodbija v upravnem sporu, zelo hude posledice za stranko. Tožeča stranka ne navaja, kakšne posledice ima zanjo izpodbijana sodba, zato tudi ni mogoča presoja o tem, ali gre za zelo hude posledice v smislu 3. točke drugega odstavka 83. člena ZUS-1. 10. Ker tožeča stranka ni izkazala zatrjevanih pogojev za dopustnost revizije iz 2. oziroma 3. točke drugega odstavka 83. člena ZUS-1, je Vrhovno sodišče na podlagi 89. člena ZUS-1 revizijo kot nedovoljeno zavrglo.

Op. št. (1): Ur. l. RS, št. 36/2008 s spremembami.

Op. št. (2): Ur. l. RS, št. 56/99 s spremembami.