Jedro

Če tožnik v tožbi z nedenarnim premoženjskim zahtevkom ne navede vrednosti spornega predmeta, nima pravice do revizije in jo mora revizijsko sodišče kot nedovoljeno zavreči (392.čl. ZPP).

Izrek

Revizija se zavrže.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je zavrnilo tožbeni zahtevek B. T. na ugotovitev, da sta ga I. in N. Z. vznemirjala v njegovi lastninski pravici nepremičnine parc.št. 356/1 in 173 k.o. V. in na vzpostavitev prejšnjega stanja ter nadaljnji tožbeni zahtevek na ukinitev služnostne pravice hoje, vožnje z vsemi vozili in živinogonje po dovozni poti preko parc.št. 356/1 k.o. V. v korist vsakokratnega lastnika parc.št. 356/2 in 197 k.o. V. Delno je ugodilo tožbenemu zahtevku N. in I. Z. na ugotovitev, da jima kot solastnikoma nepremičnine vl. št. 350 k.o. V. pripada služnostna pravica hoje in voženj z vsemi motornimi vozili preko južnega dela parcele št. 356/1 k.o. V., zavrnilo pa je nadaljnji zahtevek glede enake služnostne pravice preko parc.št. 173 k.o. V. in naprej proti severu po parc.št. 356/1 iste k.o. Proti tej sodbi sta se pritožili obe pravdni stranki. Sodišče druge stopnje je delno ugodilo pritožbi B. T. in razveljavilo sodbo prve stopnje v delu, s katerim je bilo odločeno o vznemirjanju lastninske pravice in vzpostavitvi prejšnjega stanja na parc.št. 356/1 in 173 k.o. V. V ostalem je njegovo pritožbo zavrnilo, v celoti pa je zavrnilo pritožbo N. in I. Z. ter v nerazveljavljenem delu potrdilo sodbo prve stopnje.

Proti tej sodbi vlagata revizijo N. in I. Z. Sodbo izpodbijata v delu, s katerim je bila potrjena zavrnitev dela njunega zahtevka. Uveljavljata revizijski razlog bistvene kršitve določb pravdnega postopka po 13.tč. drugega odst. 354.čl. zakona o pravdnem postopku in predlagata, da revizijsko sodišče spremeni sodbo druge stopnje v izpodbijanem delu tako, da njunemu zahtevku v celoti ugodi, podrejeno pa, da v tem delu razveljavi obe sodbi in vrne zadevo sodišču prve stopnje v novo sojenje.

Revizija je bila vročena drugi pravdni stranki, ki nanjo ni odgovorila, in Državnemu tožilcu Republike Slovenije, ki se o njej ni izjavil (3. odst. 390.čl. Zakona o pravdnem postopku).

Revizija ni dovoljena.

Revizija se nanaša na odločitev o tožbenem zahtevku, ki sta ga uveljavljala tožnika N. in I. Z. s tožbo z dne 11.9.1990. Tožba se glasi na ugotovitev služnostne pravice hoje in voženj z motornimi vozili preko južnega dela parc. št. 356/1 in parc. št. 173 k.o. V. in na izstavitev zemljiškoknjižne listine. Gre za nedenarni premoženjskopravni zahtevek. V sporih, v katerih se odloča o takšnih zahtevkih, je pravica do revizije odvisna od vrednosti spornega predmeta, ki jo navede tožnik v tožbi (2. odst. 186. in 3. odst. 382. čl. Zakona o pravdnem postopku - v nadaljnjem ZPP). Po 3. odst. 382.čl. ZPP namreč revizije ni v premoženjskih sporih, v katerih se tožbeni zahtevek ne nanaša na denarno terjatev, če vrednost spornega predmeta, ki jo je tožnik navedel v tožbi, ne presega določenega zneska (zdaj 80.000,00 SIT, ob vložitvi tožbe dne 11.9.1990 pa 8.000,00 SIT). Če tožnik v tožbi z nedenarnim premoženjskim zahtevkom ne navede vrednosti spornega predmeta, nima pravice do revizije in jo mora revizijsko sodišče kot nedovoljeno zavreči (392.čl. ZPP). V tej zadevi tožeča stranka N. in I. Z. v svoji tožbi nista navedla vrednosti spornega predmeta, zato niso izpolnjene predpostavke za dovoljenost revizije.

Odločitev revizijskega sodišča je v skladu s pravnim mnenjem Občne seje Vrhovnega sodišča Republike Slovenije z dne 16.12.1993 (Poročilo o sodni praksi VS RS št. II/93, str. 12).