Jedro

Ni utemeljen zahtevek tožeče stranke za povrnitev nadaljnjih pravdnih stroškov. Tožeča stranka mora ob umiku tožbe podati trditve in predložiti dokaze, da je umik posledica izpolnitve tožbenega zahtevka, sicer gre njeni krivdi pripisati stroške, ki so nastali, dokler to dejstvo ni ugotovljeno.

Izrek

I. Pritožba zoper I. točko izreka se zavrne in se v tem delu potrdi sklep sodišča prve stopnje.

II. Pritožbi proti II. točki izreka se ugodi in se izpodbijani sklep spremeni tako, da je tožeča stranka v 15 dneh od prejema tega sklepa dolžna toženi stranki povrniti njene stroške pravdnega postopka v višini 3.445,97 EUR, v primeru zamude pa tudi zakonske zamudne obresti od zamude do plačila.

III. Tožeča stranka je dolžna v 15 dneh od prejema tega sklepa povrniti toženi stranki 509,63 EUR stroškov za pritožbeni postopek, v primeru zamude pa tudi zakonske zamudne obresti od zamude do plačila.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom sklep o izvršbi opr. št. VL 28658/2012 z dne 5. 3. 2012 razveljavilo v 1. in 3. točki izreka in postopek v tem delu stavilo (tč. I izreka) ter toženi stranki naložilo v plačilo stroške pravdnega postopka v višini 3.326,66 EUR (tč. II izreka).

2. Zoper navedeni sklep se je pravočasno pritožila tožena stranka zaradi bistvenih kršitev določb pravdnega postopka in zmotne uporabe materialnega prava. Predlagala je, da pritožbeno sodišče pritožbi ugodi in izpodbijani del sklepa spremeni tako, da stroške pravdnega postopka naloži v plačilo tožeči stranki oziroma podredno, da razveljavi izpodbijani sklep in zadevo vrne sodišču prve stopnje v ponovno odločanje. Priglasila je pritožbene stroške.

3. Pritožba je bila vročena tožeči stranki, ki je nanjo odgovorila in predlagala, da pritožbeno sodišče pritožbo zavrne in toženi stranki naloži v plačilo priglašene stroške odgovora na pritožbo.

4. Pritožba je delno utemeljena.

Glede I. točke izreka izpodbijanega sklepa

5. Pritožnik je izpodbijal sklep sodišča prve stopnje v celoti, to je tudi v I. točki izreka, s katero je sodišče prve stopnje zaradi umika tožbe sklep o izvršbi v preostalem delu razveljavilo in postopek ustavilo. Ker pritožnik glede tega dela izpodbijanega sklepa pritožbenih razlogov ni navedel, sodišče pa kršitev, na katere pazi po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena ZPP), ni našlo, je pritožbo zoper I. točko izreka izpodbijanega sklepa kot neutemeljeno zavrnilo in potrdilo sklep sodišča prve stopnje (2. točka 365. člena ZPP).

Glede II. točke izreka izpodbijanega sklepa

6. Sodišče prve stopnje je naložitev pravdnih stroškov v plačilo toženi stranki utemeljilo na prvem odstavku 158. člena ZPP, ki določa, da mora tožeča stranka, ki umakne tožbo, povrniti nasprotni stranki pravdne stroške, razen če jo je umaknila takoj, ko je tožena stranka izpolnila zahtevek. Ugotovilo je, da je tožena stranka predlog za izvršbo vložila dne 24. 2. 2012, z vlogo z dne 11. 6. 2012 pa je umaknila tožbo takoj zatem, ko je dne 30. 3. 2012 s tretjim, tj. dobaviteljem predmeta lizinga – M. d. o. o., sklenila sporazum o povratnem odkupu, na podlagi česar je dobila poplačano celotno svojo terjatev v zvezi s predmetom lizinga, ki jo je imela do tožene stranke.

7. Pritožbeno sodišče ugotavlja, da je sodišče prve stopnje odločitev o stroških zmotno oprlo zgolj na določilo prvega odstavka 158. člena ZPP, ne da bi pri tem upoštevalo tudi merilo krivde iz prvega odstavka 156. člena ZPP. Prvi odstavek 156. člena ZPP določa, da mora stranka ne glede na izid pravde povrniti nasprotni stranki stroške, ki jih je povzročila po svoji krivdi ali po naključju, ki se je njej primerilo.

8. Tožeča stranka je tožbo umaknila z vlogo z dne 11. 6. 2012. To je storila, še preden jo je pravdno sodišče pozvalo k dopolnitvi tožbe po prehodu izvršilnega v pravdni postopek. V tej vlogi je zatrjevala, da je bila njena terjatev poplačana potem, ko je zoper toženo stranko že vložila predlog za izvršbo na podlagi verodostojne listine. Zato je vztrajala pri povrnitvi stroškov postopka. Sklicevala se je na sporazum o povratnem odkupu, ki naj bi ga sklenila z M. d. o. o., vendar tega sporazuma v spis ni vložila. Na to jo je opozorila tožena stranka že v naslednji pripravljalni vlogi z dne 19. 2. 2013, kjer je z umikom tožbe sicer soglašala. Nasprotovala pa je plačilu pravdnih stroškov tožeči stranki, ker da vložitev predloga za izvršbo zoper njo sploh potrebna in ugovarjala, da ji sporazum tožeče stranke z M. d. o. o. ni poznan (l. št. 60). Tožeča stranka je šele na naroku dne 12. 12. 2013 toženi stranki na vpogled predložila navedeni sporazum z dne 30. 3. 2012, da se je ta mogla prepričati o utemeljenosti prej vloženega predloga za izvršbo zoper njo dne 24. 2. 2012. 9. Pritožbeno sodišče ugotavlja, da je zahtevek tožeče stranke za povrnitev izvršilnih stroškov v višini 551,36 EUR utemeljen, saj v času vložitve predloga za izvršbo terjatev tožeče stranke v zvezi s spornim lizingom res še ni bila plačana.

10. Ni pa utemeljen zahtevek tožeče stranke za povrnitev nadaljnjih pravdnih stroškov. Tožeča stranka mora ob umiku tožbe podati trditve in predložiti dokaze, da je umik posledica izpolnitve tožbenega zahtevka (prim. VSL sklep I Cpg 1553/2014), sicer gre njeni krivdi pripisati stroške, ki so nastali, dokler to dejstvo ni ugotovljeno. V obravnavanem primeru pravdni stroški sploh ne bi nastali, če bi tožeča stranka že ob umiku tožbe predložila dokaze, da je umik posledica izpolnitve zahtevka. Ker tega ni storila, je pravdne stroške zakrivila ona. Zato je dolžna toženi stranki povrniti njene pravdne stroške, ki predstavljajo: 1.654,90 EUR nagrade za postopek (po tar. št. 3100 ZOdvT v okviru priglašenih stroškov), 1.527,60 EUR nagrade za narok (tar. št. 3102 ZOdvT v okviru priglašenih stroškov), pavšalni znesek poštnih in telefonskih storitev v višini 20,00 EUR (tar. št. 6002 ZOdvT; 20% nagrade, vendar največ 20 EUR), ter 22% DDV, kar skupaj znaša 3.907,05 EUR, ob upoštevanju kilometrine v znesku 90,28 EUR (2 x 122 km (AMZS aplikacija Maribor-Ljubljana-Maribor) x 0,37 EUR za narok dne 12.12.2013), pa 3.997,33 EUR.

11. Po medsebojnem pobotu tožeči stranki priznanih izvršilnih stroškov in toženi stranki priznanih nadaljnjih pravdnih stroškov, mora tožeča stranka plačati toženi stranki za postopek pred sodiščem prve stopnje 3.445,97 EUR. Pritožbeno sodišče je zato pritožbi proti II. točki izreka izpodbijanega sklepa ugodilo in sklep sodišča prve stopnje v tem delu spremenilo in navedeni znesek stroškov naložilo v plačilo tožeči stranki (3. točka 365. člena ZPP).

12. Za pritožbeni postopek pa se toženi stranki, ki je s pritožbo uspela, na podlagi drugega odstavka 165. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 154. člena ZPP prizna: 225,60 EUR (tar. št. 3210 ZOdvT) in pavšalni znesek poštnih in telefonskih storitev v višini 20,00 EUR (tar. št. 6002 ZOdvT; 20% nagrade, vendar največ 20 EUR) ter 22% DDV, kar skupaj znaša 299,63 EUR, ob upoštevanju sodne takse po tar. št. 1121 ZST-1 v znesku 210,00 EUR, pa 509,63 EUR. Odmerjene stroške mora tožeča stranka plačati v roku 15 dni od vročitve te odločbe, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki tečejo od prvega dne po poteku paricijskega roka dalje do plačila (378. člen v zvezi s 299. členom OZ in 313. členom ZPP).