Jedro

Pravica obdolženke do seznanitve in opredelitve glede dejstev in okoliščin, ki utegnejo vplivati na njen pravni položaj, je ena temeljnih procesnih garancij, ki mora biti zagotovljena tudi v postopku začasnega zavarovanja zahtevka za odvzem premoženjske koristi. Gre za pravico do izjave, uzakonjeno v prvem odstavku 502.c člena ZKP, po katerem lahko sodišče na obrazložen predlog državnega tožilca, upoštevaje zakonska merila, s sklepom podaljša začasno zavarovanje, pri čemer pred odločitvijo o predlogu pošlje predlog ostalim udeležencem, da se o njem izjavijo, in jim določi primeren rok za odgovor. Pravica do izjave oziroma kontradiktornost postopka mora biti v skladu z navedeno zakonsko določbo obdolžencu zagotovljena v vsakem posameznem primeru in v vsaki procesni fazi odločanja, da je zadoščeno njegovi ustavni pravici do izjave iz 22. člena Ustave RS. Ta daje stranki možnost izjave o celotnem procesnem gradivu, ki je v sodnem spisu in ki lahko vpliva na odločitev sodišča.

Izrek

Pritožbi obdolžene A. A. se ugodi, izpodbijani sklep se razveljavi in zadeva vrne sodišču prve stopnje v novo odločanje.

Obrazložitev

1. Okrožno sodišče v Mariboru je z uvodoma navedenim sklepom na podlagi prvega odstavka 502.a, tretjega in petega odstavka 502.b, prvega odstavka 502.c in 502.d člena Zakona o kazenskem postopku (v nadaljevanju ZKP) sklenilo, da se začasno zavarovanje zahtevka za odvzem premoženjske koristi, ki je bilo odrejeno s sklepom Okrožnega sodišča v Mariboru I Kpr 17186/2018 z dne 17. 4. 2018 in nazadnje podaljšano s sklepom Okrožnega sodišča v Mariboru II K 17186/2018 z dne 21. 3. 2022 podaljša za obdolženo A. A., s tem da se odredi oziroma prepove obdolženki ali komurkoli drugemu po njenem pooblastilu razpolaganje z denarnimi sredstvi do višine 18.399,06 EUR na njenem transakcijskem računu, odprtem pri banki Nova KBM d.d. ter se navedeni banki naloži, da odreče izplačilo denarnih sredstev z navedenega transakcijskega računa, nadalje pa tudi, da se prepove odtujitev ali obremenitev kolesa z motorjem v lasti obdolženke, vse za nadaljnjih šest mesecev, torej do vključno 21. 3. 2023. 2. Zoper sklep se pritožuje obdolžena A. A., smiselno zaradi bistvene kršitve določb kazenskega postopka in s smiselnim predlogom za razveljavitev izpodbijanega sklepa.

3. Pritožba je utemeljena.

4. Obdolženka v laični pritožbi smiselno navaja, da ni imela možnosti izjaviti se o predlogu državnega tožilstva za podaljšanje začasnega zavarovanja zahtevka za odvzem premoženjske koristi, saj je sodno pošiljko prejela 21. 9. 2022, izpodbijani sklep pa 23. 9. 2022. Izjave tako v dodeljenem roku ni mogla podati.

5. Sodišče druge stopnje po pregledu zadeve ugotavlja, da je Okrožno državno tožilstvo v Mariboru 15. 9. 2022 podalo predlog za podaljšanje začasnega zavarovanja zahtevka za odvzem premoženjske koristi, o čemer je bila obdolžena A. A. s pozivom, da lahko poda odgovor na predlog v treh dneh, obveščena z dopisom sodišča z dne 15. 9. 2022 šele 21. 9. 2022, kot izhaja iz priložene povratnice na odredbi (l. št. 1325). Glede na to, da je rok, za katerega je bilo odrejeno začasno zavarovanje, iztekel 21. 9. 2022, je sodišče prve stopnje istega dne izdalo izpodbijani sklep, ki ga je obdolžena A. A. prejela 23. 9. 2022, kot izhaja iz povratnice, pripete k odredbi (l. št. 1337). Njene smiselne navedbe, da tridnevni rok, v katerem bi lahko obdolženka odgovorila na predlog državnega tožilstva, ob izdaji (kot tudi ob prejemu) izpodbijanega sklepa še ni iztekel, se tako izkažejo za utemeljene.

6. Pravica obdolženke do seznanitve in opredelitve glede dejstev in okoliščin, ki utegnejo vplivati na njen pravni položaj, je ena temeljnih procesnih garancij, ki mora biti zagotovljena tudi v postopku začasnega zavarovanja zahtevka za odvzem premoženjske koristi. Gre za pravico do izjave, uzakonjeno v prvem odstavku 502.c člena ZKP, po katerem lahko sodišče na obrazložen predlog državnega tožilca, upoštevaje zakonska merila, s sklepom podaljša začasno zavarovanje, pri čemer pred odločitvijo o predlogu pošlje predlog ostalim udeležencem, da se o njem izjavijo, in jim določi primeren rok za odgovor. Pravica do izjave oziroma kontradiktornost postopka mora biti v skladu z navedeno zakonsko določbo obdolžencu zagotovljena v vsakem posameznem primeru in v vsaki procesni fazi odločanja, da je zadoščeno njegovi ustavni pravici do izjave iz 22. člena Ustave RS. Ta daje stranki možnost izjave o celotnem procesnem gradivu, ki je v sodnem spisu in ki lahko vpliva na odločitev sodišča1. 7. Glede na to, da tridnevni rok, ki ga je sodišče določilo obdolženki za izjavo o predlogu državnega tožilstva, ob odločitvi o podaljšanju začasnega zavarovanja še ni iztekel (četudi je sodišče zaradi poteka roka odrejenega začasnega zavarovanja o podaljšanju moralo odločiti), je prišlo do relativne bistvene kršitve določb kazenskega postopka po drugem odstavku 371. člena ZKP, ki jo smiselno zatrjuje obdolženka v pritožbi. Ugotovljena kršitev je brez dvoma vplivala na pravilnost in zakonitost izpodbijane odločbe sodišča prve stopnje, zato je višje sodišče pritožbi obdolženke ugodilo in izpodbijani sklep razveljavilo (tretji odstavek 402. člena ZKP).

8. Sodišče prve stopnje bo v ponovljenem postopku, pred sprejemom odločitve obdolženki ob vročitvi sklepa sodišča druge stopnje poslalo dopis s pozivom, da v roku treh dni odgovori na predlog državnega tožilstva za podaljšanje začasnega zavarovanja zahtevka za odvzem premoženjske koristi, nato pa bo o predlogu ponovno odločilo.

1 Odločba Ustavnega sodišča Up-564/2016 z dne 9. 5. 2019.