Jedro

Revizijsko sodišče je moralo preizkusiti materialnopravno pravilnost odločbe o zvišanju preživnine na podlagi določb zakona o zakonski zvezi in družinskih razmerjih (naprej ZZZDR), posebno petega odstavka 132. člena, po katerem lahko sodišče spremeni z dogovorom ali s pravnomočno odločbo določeno preživnino, če se pozneje spremenijo okoliščine, na podlagi katerih je bila določena ter 79. člena, po katerem sme vsak izmed staršev oziroma otrok zahtevati, da naj se prilagodi spremenjenim razmeram višina prispevka za preživljanje, ki je bila določena v sorazmerju z možnostmi vsakega izmed staršev in otrokovimi potrebami. Po presoji revizijskega sodišča sta sodišči nižjih stopenj spor delno zmotno presodili. Odločitev o višini povečane toženčeve preživninske obveznosti do ml. tožnice kaže, da sta nižji sodišči sicer pravilno izhajali iz povečanih potreb ml. tožnice na eni strani, da pa sta pri razdelitvi bremen za povečane potrebe premalo upoštevali na strani toženca slabše socialne razmere njegove družine v primerjavi z družino tožničine matere in slabše zdravstveno stanje toženca. Pravilno vrednotenje teh okoliščin ob ostalih ugotovljenih, utemeljuje po presoji revizijskega sodišča tako zvišanje preživninske obveznosti toženca do hčerke, da znaša njegova skupna preživninska obveznost po razmerah v septembru 1996 13.000,00 SIT, kar pomeni, da je ob preživnini 5.196,00 SIT utemeljena dodatna preživninska obveznost toženca od 10.9.1996 dalje v višini 7.804,00 SIT mesečno.

Izrek

Reviziji se delno ugodi ter se ob delni ugoditvi pritožbi toženca sodbi sodišč druge in prve stopnje v določbi o dodatni preživninski obveznosti toženca spremenita tako, da se dodatna preživnina od 10.9.1996 dalje določi v znesku 7.804,00 SIT mesečno (namesto 11.804,00 SIT).

V preostalem delu se revizija zavrne kot neutemeljena.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je s sodbo v celoti ugodilo tožbenemu zahtevku ml. tožnice za zvišanje mesečne preživnine za znesek 11.804,00 SIT za čas od 10.9.1996 dalje, tako da je od tedaj dalje znašala mesečna preživnina 17.000,00 SIT. Toženčevo pritožbo zoper tako sodbo je sodišče druge stopnje zavrnilo kot neutemeljeno.

Zoper sodbo sodišča druge stopnje je vložil toženec revizijo iz revizijskega razloga zmotne uporabe materialnega prava in predlagal, da naj se pobijana sodba spremeni ali delno razveljavi. V reviziji navaja, da sodišče pri odmeri dodatne preživninske obveznosti za hčerko ni upoštevalo njegovega slabega zdravstvenega stanja in nizkih dohodkov. Med postopkom ugotovljene razmere kažejo, da so se te na njegovi strani poslabšale, saj dve leti prejema le nadomestilo plače, ker je bolan, bil je operiran na kolku in zato svoje zemlje ne more obdelovati, najete delavce pa mora plačati. Živi v zunaj zakonski skupnosti z nezaposleno partnerko in njeno hčerko, ki je stara 8 let in za katero njen oče ne plačuje preživnine, ker je prav tako nezaposlen. Kot očim mora zato skrbeti tudi za partnerico ter njeno hčerko. Glede na tako socialno stanje sta s partnerko zaprosila center za socialno delo za socialno pomoč in pričakuje, da bo prošnji ugodeno. Vsi potrebni dokazi niso bili izvedeni in sodišče ni upoštevalo sklepa vlade Republike Slovenije o povišanju rejnin, ki znašajo mesečno manj od stroškov preživljanja, ki jih ugotavljata sodišči druge in prve stopnje. Če se upošteva rejnine od 1.9.1996 v višini 23.860,00 SIT, bi znašala njegova mesečna preživninska obveznost do hčerke lahko 11.930,00 SIT, od 1.11.1996 dalje pa 12.280,00 SIT.

V skladu z določili prvega odstavka 390. člena zakona o pravdnem postopku (naprej ZPP) je bil izvod revizije dostavljen tožeči stranki, ki nanjo ni odgovorila in Državnemu tožilstvu Republike Slovenije, ki se o njej ni izjavilo (tretji odstavek 390. člena ZPP).

Revizija je delno utemeljena.

Iz ugotovitev sodišč druge in prve stopnje izhaja, da je ml. tožnica rojena 20.3.1984, da sta njena starša 9.3.1989 sklenila na Temeljnem sodišču v Murski Soboti, enoti v ... sodno poravnavo, s katero se je toženec zavezal, da bo za hčerko - tožnico plačeval preživnino, ki je po revalorizacijah 21.6.1996 znašala 5.196,00 SIT, da obiskuje tožnica sedaj šesti razred osnovne šole, da so njeni stroški preživljanja ocenjeni mesečno na 34.000,00 SIT, da prejema otroški dodatek v višini 2.320,00 SIT mesečno, da znaša plača tožničine matere nekaj nad 40.000,00 SIT in da je njen mož zaposlen ter na drugi strani, da so toženčevi dohodki mesečno nekaj nad 36.000,00 SIT, da živi z neporočeno partnerko (ki ima 8 let staro hčerko), da je sam že dalj časa v bolniškem staležu zaradi operacije na kolku in da poseduje 3 in pol ha veliko posestvo.

Na podlagi takih ugotovitev sta sodišči druge in prve stopnje zaključili, da je tožničin zahtevek za zvišanje preživnine zaradi povečanja njenih potreb utemeljen ter sta zvišali preživnino, ki jo je dolžan plačevati toženec, za 11.804,00 SIT mesečno od 10.9.1996 dalje, tako da znaša toženčeva preživninska obveznost na navedeni datum skupaj s preje dogovorjeno in revalorizirano preživnino 17.000,00 SIT mesečno.

Revizijsko sodišče je moralo preizkusiti materialnopravno pravilnost odločbe o zvišanju preživnine na podlagi določb zakona o zakonski zvezi in družinskih razmerjih (naprej ZZZDR), posebno petega odstavka 132. člena, po katerem lahko sodišče spremeni z dogovorom ali s pravnomočno odločbo določeno preživnino, če se pozneje spremenijo okoliščine, na podlagi katerih je bila določena ter 79. člena, po katerem sme vsak izmed staršev oziroma otrok zahtevati, da naj se prilagodi spremenjenim razmeram višina prispevka za preživljanje, ki je bila določena v sorazmerju z možnostmi vsakega izmed staršev in otrokovimi potrebami. Po presoji revizijskega sodišča sta sodišči nižjih stopenj spor delno zmotno presodili. Odločitev o višini povečane toženčeve preživninske obveznosti do ml. tožnice kaže, da sta nižji sodišči sicer pravilno izhajali iz povečanih potreb ml. tožnice na eni strani, da pa sta pri razdelitvi bremen za povečane potrebe premalo upoštevali na strani toženca slabše socialne razmere njegove družine v primerjavi z družino tožničine matere in slabše zdravstveno stanje toženca. Pravilno vrednotenje teh okoliščin ob ostalih ugotovljenih, utemeljuje po presoji revizijskega sodišča tako zvišanje preživninske obveznosti toženca do hčerke, da znaša njegova skupna preživninska obveznost po razmerah v septembru 1996 13.000,00 SIT, kar pomeni, da je ob preživnini 5.196,00 SIT utemeljena dodatna preživninska obveznost toženca od 10.9.1996 dalje v višini 7.804,00 SIT mesečno. Revizijsko sodišče je zato toženčevi reviziji delno ugodilo in ob delni ugoditvi njegovi pritožbi spremenilo sodbi sodišč druge in prve stopnje tako, da je določilo toženčev dodatni preživninski prispevek za hčerko od 10.9.1996 dalje v znesku 7.804,00 SIT, ki se bo pozneje v skladu s sodbo sodišča prve stopnje usklajeval po vsakokratnem sklepu vlade RS in obvestila centra za socialno delo občine. Ta odločitev temelji na prvem odstavku 395. člena ZPP. V preostalem delu pa je revizijsko sodišče zavrnilo toženčevo revizijo kot neutemeljeno, ker manjše povečanje njegove preživninske obveznosti ni utemeljeno (393. člen ZPP).

Odločba o stroških revizijskega in pritožbenega postopka je odpadla, ker toženec stroškovnih zahtevkov v navedenih postopkih ni postavil.