Jedro

Izvršba se vodi zaradi izterjave nedenarne terjatve in denarne terjatve, pri čemer je bila za izterjavo denarnega dela obveznosti izvršba dovoljena na dolžnikovo nepremičnino. Ob tem je bila v zemljiški knjigi pomotoma, zaradi napačnega obvestila sodišča prve stopnje in v nasprotju s predlogom za izvršbo in sklepom o izvršbi sicer res opravljena zaznamba sklepa o izvršbi in vknjižena hipoteka v višini ocenjene vrednosti nedenarnega dela terjatve, čeprav se s hipoteko skladno s pravno teorijo lahko zavarujejo le terjatve, katerih predmet je plačilo denarnega zneska. Ker pa je napačno obvestilo zemljiški knjigi izdalo izvršilno sodišče, pri dolžnikovem opozarjanju na to napako ni mogoče govoriti o zahtevi za odpravo nepravilnosti pri opravljanju izvršbe, saj je že po zakonski dikciji s to zahtevo mogoče uveljavljati le nepravilnosti, ki jih storijo neposredni izvrševalci sklepa o izvršbi (izvršitelj, delodajalec, organizacija za plačilni promet..., torej subjekt izven sodišča), medtem ko so za nepravilnosti, ki jih stori sodišče, strankam na voljo pravna sredstva.

Uveljavljanje napak pri zaznambi sklepa o izvršbi in na njej temelječe hipoteke v fazi ugovora po izteku roka ne predstavlja pravno upoštevnega ugovornega razloga, temveč bi moral dolžnik napačen zemljiškoknjižni vpis izpodbijati s pravnimi sredstvi v zemljiškoknjižnem postopku.

Slediti tudi ni mogoče zahtevam, da bi moralo sodišče glede na izpolnitev pretežnega dela obveznosti spremeniti znesek terjatve, ki je ob zaznambi sklepa o izvršbi vpisan v zemljiški knjigi. Izvedba take spremembe v zemljiški knjigi ob obstoječi zakonodaji namreč ni mogoča, saj ne Stvarnopravni zakonik ne Zakon o zemljiški knjigi ne poznata instituta spremembe hipoteke, obstoječe vrste vpisa pa tudi smiselno niso primerne za vpis navedenih sprememb. Zaznamba sklepa o izvršbi in na njeni podlagi vpisana hipoteka tako v zemljiški knjigi v nespremenjeni obliki ostaneta vpisani do dokončnega, celotnega poplačila terjatve.

S potekom obdobja, za katerega je bil predlagan odlog, je tudi pravni interes dolžnika za dosego drugačne odločitve (to je za odlog izvršbe) prenehal in dolžnik ugodnejše odločitve ne more več doseči.

Izrek

I. Pritožba zoper III. točko izreka sklepa se zavrže, pritožba zoper II. točko izreka sklepa pa se zavrne in se sklep v tem obsegu potrdi.

II. Upnik sam krije svoje stroške odgovora na pritožbo.

Obrazložitev

1. Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje sklenilo: „I.

Dolžnikovemu ugovoru z dne 21. 9. 2022 zoper sklep o izvršbi opr. št. I 1669/2021 z dne 15. 9. 2021 se delno ugodi - za dne 29. 9. 2021 plačanih 539,40 EUR na račun glavnice po sklepu o izvršbi in za dne 2. 8. 2022 plačanih 126,05 EUR na račun stroškov postopka po sklepu z dne 11. 7. 2022. II.

V preostalem, ko dolžnik ugovarja prenehanje celotne terjatve, se ugovor zavrne.

III.

Dolžnikov predlog za odlog izvršbe se zavrne.

IV.

Upnikov zahtevek za povrnitev izvršilnih stroškov se zavrne.“

2. Zoper II. in III. točko izreka sklepa se pravočasno po pooblaščencu pritožuje dolžnik iz vseh pritožbenih razlogov. Predlaga spremembo sklepa tako, da se ugovoru in predlogu za odlog v celoti ugodi, podredno pa njegovo razveljavitev in vrnitev zadeve v nov postopek sodišču prve stopnje.

3. Upnik v odgovoru na pritožbo predlaga njeno zavrnitev in priglaša stroške odgovora.

4. Pritožba zoper II. točko izreka sklepa ni utemeljena, pritožba zoper III. točko izreka sklepa pa ni dovoljena.

5. Višje sodišče je sklep preizkusilo v okviru zatrjevanih pravno pomembnih pritožbenih razlogov in razlogov, na katere je dolžno paziti po uradni dolžnosti po določbi drugega odstavka 350. člena v zvezi s 366. členom Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP), oba v zvezi s 15. členom Zakona o izvršbi in zavarovanju (v nadaljevanju ZIZ).

6. 56. člen ZIZ določa, da lahko dolžnik ugovor, ki temelji na dejstvu, ki se nanaša na samo terjatev, in je nastopilo po izvršljivosti odločbe oziroma po sklenitvi poravnave, vloži tudi po pravnomočnosti sklepa o izvršbi, vse do konca izvršilnega postopka, če ga brez svoje krivde ni mogel uveljavljati v ugovoru zoper sklep o izvršbi. Dolžnik je dolžan v takem ugovoru navesti vse razloge, ki jih lahko uveljavi v času vložitve. Sodišče zavrže kasnejši ugovor, če temelji na razlogih, ki bi jih dolžnik lahko uveljavil v prejšnjem ugovoru. V ugovoru po izteku roka dolžnik lahko uveljavlja le prave opozicijske razloge iz 8., 9. in 11. točka prvega odstavka 55. člena ZIZ, torej z uveljavljanjem razlogov, ki njegovo obveznost ukinjajo, ne pa negirajo.

7. V ugovoru po izteku roka dolžnik navaja, da je sodišče s sklepom o izvršbi z dne 11. 3. 2022 dovolilo predlagano izvršbo za izterjavo nedenarne nadomestne terjatve (pcto. 5.000,00 EUR) in denarne terjatve (izterjava pravdnih stroškov v višini 539,40 EUR), pri čemer je bila pri nepremičnini ID znak ... v lasti dolžnika v zemljiški knjigi zaznamovana terjatev v znesku 5.000,00 EUR. Sodišče je nato 15. 10. 2021 izdalo sklep, s katerim je ustavilo izvršbo v delu, ki se nanaša na nedenarno terjatev. Denarno terjatev 539,40 EUR po sklepu o izvršbi je dolžnik plačal 29. 9. 2021. Sodišče je 11. 7. 2021 izdalo še sklep, s katerim je dolžniku v plačilo naložilo 126,05 EUR stroškov, ki jih je dolžnik plačal z nakazilom 2. 8. 2022. V predmetni izvršilni zadevi je torej pravnomočno zaključen postopek glede izterjave nedenarne nadomestne terjatve, po podatkih dolžnika pa je poplačana tudi denarna terjatev. Ne obstoji torej nikakršna denarna terjatev v višini 5.000,00 EUR ali 539,40 EUR, ki bi jo bilo treba izterjati z izvršbo na nepremičnine. Dolžnik zato meni, da so tako nedenarne kot denarne terjatve upnika v predmetni izvršilni zadevi prenehale, zato uveljavlja ugovorni razlog po 8. točki 55. člena ZIZ. Dolžnik dodatno opozarja, da nikoli ni obstajala denarna terjatev v višini 5.000,00 EUR za katero bi bila dovoljena izterjava na nepremičnino, prav tako iz predhodno navedenega ne izhaja, da bi dolžnik upniku dolgoval še kakršnokoli denarno terjatev, zato je nadaljnji izvršilni postopek nepotreben in povzroča nadaljnje neutemeljene stroške.

8. Upnik je v odgovoru na ugovor po izteku roka uveljavljal, da terjatev še ni prenehala, saj so neplačani ostali še stroški 155,99 EUR s pripadki po sklepu o izvršbi, zaradi zamude s plačilom in posledičnega teka zakonskih zamudnih obresti po vračunanju po 288. členu Obligacijskega zakonika (v nadaljevanju OZ) še niso bili v celoti plačani niti stroški v znesku 126,05 EUR, dolžnik pa dolguje tudi še 1.000,00 EUR predujma za cenilko.

9. Sodišče prve stopnje je dolžnikovemu ugovoru s I. točko izreka sklepa z dne 14. 3. 2023 delno ugodilo za 29. 9. 2021 plačanih 539,40 EUR na račun glavnice po sklepu o izvršbi in za dne 2. 8. 2022 plačanih 126,05 EUR na račun stroškov postopka po sklepu z dne 11. 7. 2022 (v tem delu odločitev ni predmet pritožbene presoje), medtem ko je v preostalem delu, to je glede navedb o prenehanju celotne terjatve, z izpodbijano II. točko izreka sklepa dolžnikov ugovor po izteku roka zavrnilo. Odločitev je v tem delu materialnopravno pravilna.

10. Izvršba se v predmetni zadevi vodi zaradi izterjave nedenarne terjatve in denarne terjatve, pri čemer je bila za izterjavo denarnega dela obveznosti izvršba dovoljena na dolžnikovo nepremičnino. Ob tem je bila v zemljiški knjigi pomotoma, zaradi napačnega obvestila sodišča prve stopnje in v nasprotju s predlogom za izvršbo in sklepom o izvršbi sicer res opravljena zaznamba sklepa o izvršbi in vknjižena hipoteka v višini ocenjene vrednosti nedenarnega dela terjatve, čeprav se s hipoteko skladno s pravno teorijo lahko zavarujejo le terjatve, katerih predmet je plačilo denarnega zneska.1 Ker pa je napačno obvestilo zemljiški knjigi izdalo izvršilno sodišče, pri dolžnikovem opozarjanju na to napako ni mogoče govoriti o zahtevi za odpravo nepravilnosti pri opravljanju izvršbe po 52. členu ZIZ, kot je zmotno zapisalo sodišče prve stopnje v izpodbijanem sklepu, saj je že po zakonski dikciji s to zahtevo mogoče uveljavljati le nepravilnosti, ki jih storijo neposredni izvrševalci sklepa o izvršbi (izvršitelj, delodajalec, organizacija za plačilni promet..., torej subjekt izven sodišča), medtem ko so za nepravilnosti, ki jih stori sodišče, strankam na voljo pravna sredstva.2 Kljub takemu napačnemu izhodišču glede pravne narave tega dela navedb pa je sodišče prve stopnje pravilno zaključilo, da uveljavljanje napak pri zaznambi sklepa o izvršbi in na njej temelječe hipoteke glede na zgoraj pojasnjena teoretična izhodišča glede ugovora po izteku roka v tej fazi postopka ne predstavlja pravno upoštevnega ugovornega razloga, temveč bi moral dolžnik napačen zemljiškoknjižni vpis izpodbijati s pravnimi sredstvi v zemljiškoknjižnem postopku.

11. Iz podatkov spisa izhaja, da je bila izvršba v delu, ki se nanaša na nedenarno terjatev, zaradi izpolnitve obveznosti že pravnomočno ustavljena. Sodišče prve stopnje je glede na dolžnikove navedbe o poplačilu denarne terjatve napravilo obračun in ugotovilo, da do celotne realizacije denarne terjatve še ni prišlo, saj so nepoplačani ostali še stroški 155,99 EUR s pripadki po sklepu o izvršbi in 3,19 EUR zakonskih zamudnih obresti, ki so v obdobju od 1. 9. 2021 do 28. 9. 2021 natekle od stroškov 539,40 EUR (plačilo je bilo namreč izvedeno po poteku paricijskega roka). Sodišče je nadalje še pojasnilo, da so v postopku že nastali tudi stroški cenitve, do sedaj v znesku 165,80 EUR (pregled dokumentacije in ogled nepremičnine). Pravilnosti takega izračuna dolžnik v pritožbi ne napada, pritožbene navedbe o poplačilu tega dela stroškov pa so ostale pavšalne in dokazno popolnoma nepodprte, zato se dolžnikove trditve o prenehanju celotne terjatve izkažejo za neutemeljene.

12. V zvezi z navedbami, da je nadaljnje vodenje nepremičninske izvršbe zaradi izterjave tako nizkega zneska nesorazmerno, je pojasniti, da se take navedbe ne nanašajo na samo terjatev, temveč na predmet izvršbe, zato v fazi odločanja o ugovoru po izteku roka niso več pravno upoštevne. Dodati pa je, da tudi sicer očitana nesorazmernost še ne pomeni nujno razloga, ki bi preprečeval tako izvršbo, temveč je načelo sorazmernosti iz 3. člena ZIZ varovano z možnostjo dolžnika, da lahko predlaga opravo izvršbe z drugimi sredstvi pod pogoji iz 169. člena ZIZ. Slediti tudi ni mogoče zahtevam, da bi moralo sodišče glede na izpolnitev pretežnega dela obveznosti spremeniti znesek terjatve, ki je ob zaznambi sklepa o izvršbi vpisan v zemljiški knjigi. Izvedba take spremembe v zemljiški knjigi ob obstoječi zakonodaji namreč ni mogoča, saj ne Stvarnopravni zakonik ne Zakon o zemljiški knjigi ne poznata instituta spremembe hipoteke, obstoječe vrste vpisa pa tudi smiselno niso primerne za vpis navedenih sprememb.3 Zaznamba sklepa o izvršbi in na njeni podlagi vpisana hipoteka tako v zemljiški knjigi v nespremenjeni obliki ostaneta vpisani do dokončnega, celotnega poplačila terjatve.

13. Skupaj z ugovorom po izteku roka je dolžnik vložil tudi predlog za odlog izvršbe po 71. členu ZIZ, v katerem je odlog predlagal do odločitve o njegovem ugovoru.

14. Po določbi tretjega odstavka 343. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ je pritožba med drugim nedovoljena, če pritožnik ni imel pravnega interesa zanjo. Osnovna predpostavka vsake pritožbe je torej pravovarstvena potreba oziroma pravni interes. Ta je podan le tedaj, če gre za odločitev, ki je pritožniku v škodo, ali, povedano drugače, če je s pritožbo mogoče doseči za pritožnika ugodnejšo rešitev. Pravni interes mora biti podan ves čas postopka, tako ob vložitvi pritožbe, kot v celotnem pritožbenem postopku in ob odločanju o pritožbi.4

15. Kot rečeno, je dolžnik odlog izvršbe izrecno predlagal do odločitve o ugovoru po izteku roka. Ta je bila sprejeta z izpodbijanim sklepom in je s predmetnim sklepom višjega sodišča tudi postala pravnomočna, kar pomeni, da je čas, za katerega je bil predlagan odlog izvršbe, že potekel. Tudi če bi se pokazalo, da je pritožba utemeljena, to dolžniku zato ne bi moglo prinesti konkretne in neposredne pravne koristi, saj je sodišče v vsakem primeru vezano na predlog stranke (prim. prvi odstavek 2. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ). S potekom obdobja, za katerega je bil predlagan odlog, je tudi pravni interes dolžnika za dosego drugačne odločitve (to je za odlog izvršbe) prenehal in dolžnik ugodnejše odločitve ne more več doseči.5 Ker to narekuje zavrženje pritožbe v tem delu, se višje sodišče do pritožbenih navedb v zvezi z odlogom izvršbe vsebinsko ni opredeljevalo.

16. Po pojasnjenem je višje sodišče pritožbo zoper III. točko izreka sklepa zavrglo zaradi pomanjkanja pravnega interesa (1. točka 365. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ), pritožbo zoper II. točko izreka sklepa pa je zavrnilo in sklep v tem obsegu potrdilo (2. točka 365. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ).

17. Upnik sam krije svoje stroške odgovora na pritožbo, saj v njem ni navedel nobenih dejstev, s katerimi bi pripomogel k rešitvi zadeve (prvi odstavek 155. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ in peti odstavek 38. člena ZIZ).

1 Bojan Podgoršek, Neposredna izvršljivost notarskega zapisa kreditne pogodbe, Pravosodni bilten, letnik XXXVI, 2015, št. 3, str. 89, tako tudi dr. Tomaž Keresteš v Stvarnopravni zakonik s komentarjem, GV Založba, Ljubljana 2004, str. 612. 2 Prim. VSC sklep I Ip 534/2016 z dne 25. 1. 2017, VSL Sklep I Ip 1696/2018 z dne 26. 7. 2018, VSC Sklep I Ip 239/2018 z dne 10. 10. 2018, VSC Sklep II Ip 267/2020 z dne 26. 8. 2020, tako tudi Elizabeta Žgajnar in Maja Lajevec, E-paket izvršba s komentarjem ZIZ, komentar k 52. členu ZIZ, dostopno na https://www.tax-fin-lex.si. 3 Več mag. Miha Šlamberger, Spremembe hipoteke, Pravna praksa, 2007, št. 6, str. 23, mag. Nina Scortegagna, Sprememba hipoteke, Pravna praksa, 2009, št. 33, str. 22, in Nadija Jablanšček-Šuler, Nelogičnost nevpisa spremembe terjatve, zavarovane s hipoteko, Pravna praksa, 2008, št. 31-32, str. 16. 4 Prim. Odločba VSRS I Up 460/2000 z dne 15. 11. 2001. 5 Prim. npr. VSL sklep I Ip 3338/2015 z dne 21. 12. 2015.