Jedro

Ne drži pritožbeni očitek, da tožba vse do 2. pripravljalne vloge tožeče stranke ni bila sklepčna. Tožeča stranka je v dopolnitvi tožbe trdila, da je I. d. d. opravljala upravniške storitve, navedla je pravni temelj za storitve in zgradbo, ki jo je upravljala. Določno je tudi trdila, da je izstavljala mesečne račune in katero vrsto storitev je opravila. Priložila je tudi pogodbo o upravljanju. Trditve so bile sicer splošne, vendar še zadostne.

Izrek

I. Pritožba se zavrne in se izpodbijana sodba potrdi.

II. Tožena stranka mora tožeči stranki povrniti stroške odgovora na pritožbo v višini 234,09 EUR v 15 dneh od vročitve te sodbe, v primeru zamude pa še z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki bodo začele teči s 16. dnem od vročitve te sodbe.

Obrazložitev

1. Postopek se je začel s predlogom za izvršbo na temelju verodostojne listine. Upnica je zahtevala plačilo 2.276,11 EUR in 2.421,11 EUR, oboje z zakonskimi zamudnimi obrestmi. Po dolžnikovem ugovoru se je postopek nadaljeval kot gospodarski spor.

2. Tožeča stranka je trdila, da je njena pravna prednica (I. d. d.) opravljala upravniške storitve na temelju "Pogodbe o upravljanju poslovne stavbe D.". Zahtevala je plačilo obratovalnih stroškov, stroškov vzdrževanja in upravljanja. Plačilo za mesec julij 2012 je uveljavljala z računom št. 744/12001280 z dne 31. 7. 2012 za znesek 2.276,11 EUR, plačilo za mesec avgust 2012 pa z računom št. 744/120033245 za znesek 2.421,11 EUR.

3. Tožena stranka je takšnim zahtevkom nasprotovala z različnimi ugovori.

4. Prvostopenjsko sodišče je presodilo, da med strankama sklenitev pogodbe o upravljanju poslovne stavbe D., z dne 1. 12. 2008 ni sporna. Na temelju te pogodbe je bil pravni prednik tožeče stranke upravnik te stavbe. Neprerekane so ostale navedbe tožeče stranke, v katerih je tožeča stranka natančno navedla, katere storitve je izvajala kot upravnik, katere storitve so zaračunane v računih in o ključu za delitev stroškov. Tožeča stranka je tudi dokazala, da je stroške plačala dobaviteljem in upraviteljem storitev. Prvostopenjsko sodišče je zato presodilo, da so tožbeni zahtevki tožeče stranke utemeljeni.

5. Terjatve po obeh računih, ki se uveljavljajo v tem postopku, pa so bile po ugotovitvi prvostopenjskega sodišča vključene v poenostavljeno prisilno poravnavo. Poenostavljena prisilna poravnava nad toženo stranko je bila potrjena 24. 4. 2014. Zahtevkom tožeče stranke je prvostopenjsko sodišče ugodilo v skladu s potrjeno poenostavljeno prisilno poravnavo.

6. Zoper prvostopenjsko sodbo je vložila pritožbo tožena stranka. V pritožbi je navedla, da naj bi tožeča stranka vsa za utemeljitev svojih zahtevkov potrebna dejstva navajala po prvem naroku za glavno obravnavo, in sicer v pripravljalni vlogi z dne 19. 10. 2017. S svojimi navedbami naj bi odpravljala nesklepčnost tožbe, in naj ne bi odgovarjala na 2. pripravljalno vlogo tožene stranke. Tožena stranka naj bi že v svoji 1. pripravljalni vlogi pozvala tožečo stranko, naj pojasni račune. Prvostopenjsko sodišče bi moralo v obrazložitvi izpodbijane sodbe pojasniti, zakaj je prepozne navedbe tožeče stranke štelo kot odgovor na pripravljalno vlogo tožene stranke. Celo če bi se upoštevalo vse trditve tožeče stranke, bi po mnenju tožene stranke še vedno ne bila pojasnjena višina tožbenega zahtevka.

7. Tožeča stranka je odgovorila na pritožbo. Predlagala je njeno zavrnitev. Zahtevala je povrnitev stroškov odgovora na pritožbo.

8. Pritožba ni utemeljena. Pritožbeno sodišče jo je zavrnilo, prvostopenjsko sodbo pa potrdilo na temelju 353. člena ZPP.

9. Tožeča stranka je utemeljeno zahtevala plačilo za opravljene storitve in plačila na temelju "Pogodbe o upravljanju poslovne stavbe D.". Pritožba namreč ne izpodbija ugotovitve prvostopenjskega sodišča, da so bile opravljene storitve in plačila v zvezi z upravljanjem zgradbe na D. 10. Trditve o storitvah in plačilih niso bile postavljene prepozno. Tožena stranka je bila namreč pravna naslednica družbe, ki je poslovala s pravno prednico tožeče stranke. Tožena stranke je v 1. pripravljalni vlogi z dne 26. 9. 2016 trdila, da ni nikoli poslovala z družbo I. d. d. Potem pa je navedla, da tožeča stranka: _"... še vedno ni predložila vse trditvene podlage, predvsem obeh računov ... Tožena stranka, ki je po pripojitvi prevzela precej neurejeno računovodsko dokumentacijo družbe M. (scil.: pravne prednice tožene stranke), tako še vedno ne more natančno ugotoviti, na kaj se tožbeni zahtevek nanaša. Znesek, ki je naveden kot terjatev tožeče stranke v posodobljenem seznamu navadnih upnikov v postopku poenostavljene prisilne poravnave ... in znesek, ki izhaja iz priloženega dokumenta - Prijava terjatve v postopku redne likvidacije, se namreč razlikujeta ... zato naj tožeča stranka bolj točno specificira oz. v tem primeru predloži še računa številka 744 12001280 ... in št. 744 12003325 ... da bo tožena stranka lahko iz prevzete računovodske dokumentacije ugotovila, ali sta ta dva računa še neplačana in ali sta del potrjene poenostavljene prisilne poravnave ..."._ Tožena stranka je torej pozvala k predložitvi računov, ker zaradi pravnega nasledstva in poenostavljene prisilne poravnave sama ni vedela, ali sta bila računa že plačana. Sami terjatvi kot takšni pa po temelju vsaj v tej vlogi še ni nasprotovala.

11. Računa je tožeča stranka v naslednji pripravljalni vlogi predložila (1. pripravljalna vloga z dne 3. 7. 2017). Pojasnila je tudi, kako je vplivala poenostavljena prisilna poravnava na višino njenih uveljavljanih terjatev.

12. Šele v 2. pripravljalni vlogi, ki jo je tožena stranka izročila na samem naroku 19. 9. 2017 za glavno obravnavo, pa je tožena stranka določno nasprotovala zahtevkom tožeče stranke tudi po temelju. Na samem naroku pa tožena stranka niti ustno ni nasprotovala zahtevku niti po temelju, niti po višini. To je razvidno iz zapisnika naroka za glavno obravnavo. Ugovorom tožene stranka tožeča stranka sama na naroku niti ni mogla nasprotovati, saj z vlogo pred samim narokom ni bila seznanjena. Glede na to je prvostopenjsko sodišče ravnalo prav, ker je tožeči stranki podelilo rok za odgovor na to vlogo. To svojo odločitev je prvostopenjsko sodišče tudi obrazložilo (prvostopenjska sodba, r. št. 17). V roku je potem tožeča stranka vložila svojo 2. pripravljalno vlogo (z dne 20. 10. 2017). V njej je svoje trditve dopolnila, predložila pa je tudi listinske dokaze (priloge A14 do A101).

13. Kakorkoli opredeljeno terjatvam tožeče stranke po temelju ali po višini ni tožena stranka nasprotovala nikoli niti potem, ko je tožeča stranka natančno pojasnila vse podrobnosti v zvezi s svojo terjatvijo s svojo drugo pripravljalno vlogo z dne 20. 10. 2017. Tako jim ne nasprotuje celo niti v pritožbi. Glede na to je bila dopustitev 2. pripravljalne vloge tožeče stranke (z dne 20. 10. 2017) utemeljena tudi zato, ker njeno upoštevanje ni zavleklo postopka (5. odstavek 286.a člena ZPP).

14. Ne drži niti pritožbeni očitek, da tožba vse do 2. pripravljalne vloge tožeče stranke ni bila sklepčna. Tožeča stranka je v dopolnitvi tožbe z dne 22. 8. 2016 trdila, da je I. d. d. opravljala upravniške storitve, navedla je pravni temelj za storitve in zgradbo, ki jo je upravljala. Določno je tudi trdila, da je izstavljala mesečne račune in katero vrsto storitev je opravila. Priložila je tudi pogodbo o upravljanju. Trditve so bile sicer splošne, vendar pa še zadostne. Tožena stranka pa jim je nasprotovala, kot je bilo pojasnjeno, šele s svojo 2. pripravljalno vlogo, ki jo je izročila na prvem naroku za glavno obravnavo.

15. Neutemeljena je tudi pritožbena navedba, da naj bi tožeča stranka niti v 2. pripravljalni vlogi z dne 19. 10. 2017 ne utemeljila svojih terjatev. To je storila zelo natančno, na približno 8 gosto tipkanih straneh (str. 2 do 9 vloge).

16. Pritožbeno sodišče je moralo odločiti še o stroških pritožbe (1. odstavek 165. člena ZPP). Ker pritožba ni bila uspešna, pritožnica ni upravičena do povrnitve pritožbenih stroškov (1. odstavek 154. člena ZPP). Pač pa mora povrniti stroške odgovora na pritožbo. Glede na vrednost spornega predmeta je tožeča stranka upravičena do povrnitve 500 odv. točk (tar. št. 21 (1) in 18 OdvT in do povrnitve materialnih stroškov v višini 10 odv. točk. Povrnitve DDV tožeča stranka ni zahtevala. Skupaj je upravičena do povrnitve 234,09 EUR. Ta znesek bo morala pritožnica povrniti v 15 dneh od vročitve te odločbe. Če bo s plačilom zamudila, bo morala plačati še zakonske zamudne obresti (1. odstavek 299. in 1. odstavek 378. člena OZ). Teči bodo začele z zamudo, torej s šestnajstim dnevom od vročitve te odločbe.