Jedro

Sodišče ugotavlja, da tožena stranka zahtevam, ki izhajajo iz 214. člena ZUP ni zadostila. V izpodbijanem sklepu ni pojasnila kateri stroški odvetnika v postopku BPP niso bili potrebni, posledično kateri od zahtevanih stroškov niso bili priznani, oziroma v kalikšnem delu so bili ti zavrnjeni, ravno tako pa ni navedla odločilnih razlogov za takšno odločitev. To pomeni, da svoje odločitve v zavrnilnem delu izpodbijane odločbe ni obrazložila.

Izrek

I. Tožbi se ugodi, sklep Okrožnega sodišča v Ljubljani št. Bpp 3106/2019 z dne 15. 6. 2020 se v zavrnilnem delu odpravi in zadeva vrne istemu organu v ponovno odločanje.

II. Tožena stranka je dolžna tožeči stranki povrniti stroške postopka v znesku 347,70 EUR v roku 15 dni od vročitve te sodbe, od poteka tega roka dalje do plačila skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi.

Obrazložitev

1. _Z izpodbijanim sklepom_ je tožena stranka tožniku priznala nagrado in potrebne izdatke za izvajanje brezplačne pravne pomoči (v nadaljevanju: BPP) na podlagi napotnice Bpp 3106/2019 z dne 16. 12. 2019 v višini 257,40 EUR; navedeni znesek je povečala za 22 % DDV, kar skupaj znaša 314,03 EUR, višji zahtevek pa je zavrnila (I. točka izreka). Sklenila je, da se odvetniški stroški za izvajanje BPP v skupnem znesku 314,03 EUR izplačajo iz sredstev za brezplačno pravno pomoč in nakažejo na tožnikov transakcijski račun v 30 dneh od prejema e-računa (II. točka izreka). Ugotovila je še, da je tožnik zavezanec za DDV (III. točka izreka).

2. Iz obrazložitve je razvidno, da je bila A. A. (v nadaljevanju: upravičenec) z odločbo Okrožnega sodišča v Ljubljani Bpp 3106/2019 z dne 16. 12. 2019 dodeljena redna BPP za pravno svetovanje in zastopanje pred sodiščem I. stopnje v pravdnem postopku Okrajnega sodišča v Ljubljani IV P 1116/20191 in v postopku mediacije, od vključno dne 28. 11. 2019 dalje. Za njeno izvajanje je bil določen tožnik, ki je pravočasno vrnil originalno in s strani upravičenca podpisano napotnico in zahteval, da se mu za opravljeno delo priznajo nagrada, pavšalni potrebni izdatki in 22 % DDV, v skupnem znesku 896,60 EUR.

3. Tožena stranka je tožnikovemu zahtevku delno ugodila. Njegovo nagrado in stroške za opravljeno delo je odmerila po v času odločanja veljavni Odvetniški tarifi (v nadaljevanju: OT) in skladno s petim odstavkom 17. člena Zakona o odvetništvu (v nadaljevanju: ZOdv)2 upoštevala tožnikovo upravičenost do plačila za delo v okviru BPP, v višini polovice zneska, ki bi mu sicer pripadal. V obzir je vzela, da je odvetniška točka na dan izdaje izpodbijanega sklepa vredna 0,60 EUR.

4. Na zgoraj omenjeni podlagi je tožniku priznala: za uvodni posvet z upravičencem v trajanju do ene ure nagrado v višini 50 točk (tarifna številka 39/1 OT), za uvodni pregled in preučitev listin v trajanju do dveh ur nagrado v višini 100 točk3 (tarifna številka 39/2 OT), za pripravo in vložitev prve pripravljalne vloge nagrado v višini 150 točk (tarifna številka 19/1 OT v zvezi s tarifno številko 18/2 prva alineja OT) in za drugo pripravljalno vlogo nagrado v višini 112,5 točk (tarifna številka 19/2 OT v zvezi s tarifno številko 18/2 prva alineja OT). Pojasnila je, da je izvensodna elektronska komunikacija med odvetnikom in upravičencem po ustaljeni sodni praksi zajeta v priznanih nagradah za zastopanje upravičenca oziroma je sestavni del pavšalnih potrebnih izdatkov iz tretjega odstavka 11. člena OT.

5. Skladno s tretjim odstavkom 11. člena OT je tožnik po presoji tožene stranke upravičen tudi do 16,5 točk za izdatke za stranko4, ki jih je po ustaljeni sodni praksi odmerila v višini 2 % od polne nagrade (ta znaša 825 točk), ki bi tožniku pripadala po OT brez upoštevanja polovičnega zmanjšanja po 17. členu ZOdv.

6. Glede na navedeno je tožena stranka tožniku priznala nagrado in pavšalne potrebne izdatke v višini 429 točk, kar ob upoštevanju vrednosti ene odvetniške točke5 znaša 257,00 EUR. Ker je odvetnik zavezanec za plačilo DDV je tožena stranka upoštevala tudi 56,63 EUR iz tega naslova in presodila, da skupni tožnikovi stroški in nagrada znašajo 314,03 EUR.

7. _Zoper izpodbijani sklep (v zavrnilnem delu) je tožnik vložil tožbo_ iz vseh tožbenih razlogov po 27. členu Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju: ZUS-1). Sodišču smiselno predlaga, da izpodbijani sklep odpravi v delu, ki se nanaša na zavrnitev stroškov nudenja BPP in prizna vse priglašene stroške skupaj oziroma da podrejeno zadevo v tem delu vrne toženi stranki v ponovni postopek. Priglaša tudi stroške postopka v upravnem sporu skupaj z morebitnimi zamudnimi obrestmi v primeru zamude s plačilom.

8. Iz tožbenih navedb je razvidno, da je tožnik upravičencu nudil BPP v delovnopravnem sporu. Tožnik poudarja, da je oče treh otrok in da bo verjetno moral zaradi COVID-19 in s tem povezane finančne krize zapreti pisarno, neupravičena odmera nagrade, pa samo še dodatno zaostruje njegovo poslovanje. Meni, da je tožena stranka v zavrnilnem delu izpodbijanega sklepa narobe odmerila stroške nudenja BPP, s tem ko mu ni priznala približno 50% vseh priglašenih stroškov oziroma številnih vlog6 in drugih opravljenih storitev. Trdi, da bi bilo potrebno upoštevati dejstvo, da si je tožnik glede konkretnega delovnopravnega spora z upravičencem izmenjal približno 10 sporočil po e-pošti, imel z njim konference, opravil 5 pogovorov po telefonu (500 točk) in vsaj 1 sestanek v pisarni (150 točk)7. Opozarja na okoliščino, da je začel upravičenca zastopati med postopkom, zaradi česar je bil potreben študij primera (100 točk). Poudarja tudi, da bi mu tožena stranka morala priznati nagrado za končno poročilo stranki (50 točk). Pri tem pojasnjuje, da je končno poročilo stranki samostojno opravilo in da je skladno s stališčem tukajšnjega sodišča v zadevi opr. št. II U 58/2016 upravičen do nagrade zanj. Nadalje pojasnjuje, da je bila BPP odobrena za več pravnih sredstev, ki so bila dejansko tudi vložena, zaradi česar je potrebno priznati nagrado za vsako posebej.

9. Tožnik se po povedanem ne strinja s presojo višine priglašenih stroškov8 in trdi, da mu pripada nagrada za naslednja opravila: "pregled zadeve, študij in posvet s stranko 100 točk", "10 e-mailov z upravičencem in 5 telefonskih pogovorov 500 točk", "končno poročilo 50 točk", "2 % mat. stroškov" in "22 % DDV". Kar pomeni, da bi mu toženka morala priznati še 597,00 EUR. Poleg tega pa je za upravičenca vložil tudi "predlog za taksno oprostitev“, za kar bi mu morala tožena stranka priznati nagrado v višini 100 točk. 10. V nadaljnjih tožbenih navedbah tožnik poudarja, da je diskriminiran v primerjavi z drugimi izvajalci BPP, iz razloga ker je zastopal delavca, ki je šibkejša stranka v delovnopravnem sporu. Zato naj bi tožena stranka kršila 14. člen Ustave RS. Nazadnje toženi stranki očita, da je izpodbijana odločba (v zavrnilnem delu) povsem ne-obrazložena, saj iz njene obrazložitve ni jasno razvidno kateri stroški niso bili priznani, kateri niso bili potrebni in zakaj. Ker se izpodbijane odločbe, po povedanem ne da preizkusiti, je po prepričanju tožnika podana kršitev iz 2. točke prvega odstavka 27. člena ZUS-1. 11. Tožena stranka je sodišču skladno z 38. členom ZUS-1 poslala upravne spise, na tožbo pa ni odgovorila.

_Presoja sodišča_ **K I. točki izreka:**

12. Tožba je utemeljena.

13. Predmet sodne presoje v obravnavani zadevi je pravilnost in zakonitost (zavrnilnega dela) dokončne odločbe tožene stranke, s katero je bilo delno ugodeno tožnikovi zahtevi za priznanje nagrade in povračilo potrebnih izdatkov za izvajanje BPP.

14. Skladno s šestim odstavkom 30. člena Zakona o brezplačni pravni pomoči (v nadaljevanju: ZBPP) je za pravno pomoč po tem zakonu odvetnik upravičen do nagrade in do povračila stroškov v zvezi z opravljenim delom v višini, izračunani po odvetniški oziroma notarski tarifi in v obsegu dodeljene BPP.

15. Po preučitvi obravnavane zadeve sodišče uvodoma ugotavlja, da mora obrazložitev odločbe upravnega organa, skladno z določbo 214. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (v nadaljevanju: ZUP) obsegati: razložitev zahtevkov strank in njihove navedbe o dejstvih; ugotovljeno dejansko stanje in dokaze, na katere je le-to oprto; razloge, odločilne za presojo posameznih dokazov; navedbo določb predpisov, na katere se opira odločba; razloge, ki glede na ugotovljeno dejansko stanje narekujejo takšno odločbo; in razloge, zaradi katerih ni bilo ugodeno kakšnemu zahtevku strank. Stranka v postopku ima namreč pravico poznati razloge, zaradi katerih je pristojni organ odločil na določen način. Če je obrazložitev upravne odločbe takšna, da te vsebine nima, stranki ni dana možnost za učinkovito pravno varstvo in so zagotovljena pravna sredstva le navidezna.9 Ustrezna obrazložitev odločbe pa je zaradi zahteve po pravnem varstvu stranke še posebej pomembna v primeru, ko organ zahtevi stranke ne ugodi10. 16. Po povedanem je utemeljen tožbeni očitek bistvene kršitve določb postopka, in sicer pomanjkljive obrazložitve izpodbijane odločbe (v zavrnilnem delu), zaradi česar te (v tem delu) ni mogoče preizkusiti, saj nima sestavin, ki so predpisane z 214. členom ZUP. Na podlagi podatkov predloženega upravnega spisa sodišče ugotavlja, da tožena stranka zahtevam, ki izhajajo iz omenjene zakonske določbe ni zadostila. V izpodbijanem sklepu ni pojasnila kateri stroški odvetnika v postopku BPP niso bili potrebni, posledično kateri od zahtevanih stroškov niso bili priznani, oziroma v kalikšnem delu so bili ti zavrnjeni, ravno tako pa ni navedla odločilnih razlogov za takšno odločitev. To pomeni, da svoje odločitve v zavrnilnem delu izpodbijane odločbe ni obrazložila.

17. Po presoji sodišča bi morala tožena stranka konkretno obrazložiti kateri stroški v zvezi z opravljanjem dela v okviru pravne pomoči niso bili priznani oziroma v kakšni višini so bili ti zavrnjeni in navesti razloge za takšno odločitev. Brez dvoma je neobrazložena odločba mogla bistveno vplivati na izpodbijano odločitev.

18. V skladu s povedanim sodišče ugotavlja, da izpodbijana odločba nima razlogov, zaradi katerih ni bilo ugodeno kakšnemu zahtevku strank oziroma delu zahtevka strank (6. točka 214. člena ZUP). Navedeno predstavlja absolutno bistveno kršitev določb postopka po 7. točki drugega odstavka 237. člena ZUP v zvezi z določbo tretjega odstavka 27. člena ZUS-1. Izpodbijana odločba je zato v zavrnilnem delu nepravilna in nezakonita, zato jo je sodišče na podlagi 3. točke prvega odstavka 64. člena ZUS-1 v tem delu odpravilo in zadevo vrnilo toženi stranki v ponoven postopek. V njem bo morala ugotovljeno kršitev odpraviti in o zadevi ponovno odločiti. Pri tem je vezana na stališča sodišča, ki se tičejo postopka (četrti odstavek 64. člena ZUS-1). Ker je bilo treba izpodbijano odločbo v zavrnilnem delu iz navedenega razloga odpraviti, se sodišče do ostalih tožbenih navedb ni opredeljevalo.

19. Sodišče v zadevi ni odločalo na glavni obravnavi, saj dejansko stanje, pomembno za odločitev v konkretni zadevi med strankama ni sporno (prvi odstavek 59. člena ZUS-1), ostala dejstva, ki jih navaja tožnik pa za odločitev niso pomembna (2. alineja drugega odstavka 59. člena ZUS-1). V konkretni zadevi gre za odločanje o vprašanju pravilne uporabe prava in sicer določbe 214. člena ZUP. Poleg tega pa v upravnem sporu ni sodeloval stranski udeleženec z nasprotnim interesom.

20. V zadevi je tožnik primarno predlagal odločanje v sporu polne jurisdikcije, vendar sodišče meni, da narava stvari takega odločanja ne dopušča, ker podatki postopka za to ne dajejo zanesljive podlage (prvi odstavek 65. člena ZUS-1).

**K II. točki izreka:**

21. Ker je sodišče tožbi ugodilo, je tožnik po tretjem odstavku 25. člena ZUS-1 upravičen do povračila stroškov postopka v pavšalnem znesku po Pravilniku o povrnitvi stroškov tožniku v upravnem sporu (v nadaljevanju: Pravilnik). Zadeva je bila rešena brez glavne obravnave, tožnika pa je v postopku zastopal odvetnik, zato se mu priznajo stroški upravnega spora v višini 285,00 EUR (drugi odstavek 3. člena Pravilnika v zvezi s prvim odstavkom 2. člena Pravilnika), povečani za 22% DDV (odvetnik je zavezanec za DDV), kar skupaj znaša 347,70 EUR.

1 ki je tekel zaradi motenja posesti 2 Ta se glasi: "Odvetnik, postavljen po uradni dolžnosti, in odvetnik, ki izvaja storitve brezplačne pravne pomoči, je upravičen do plačila za svoje delo v višini polovice zneska, ki bi mu pripadal po odvetniški tarifi. V primeru zastopanja stranke po uradni dolžnosti ali v primeru nudenja brezplačne pravne pomoči so morebitni dogovori po drugem odstavku tega člena nični." 3 glede na zahtevnost in vrsto sodnega postopka in druge okoliščine 4 fotokopiranje, poštne in telekomunikacijske storitve 5 0,60 EUR 6 Te so bile po njegovem mnenju strokovno argumentirane, specificirane in obsežne, zaradi česar so bile potrebne. 7 Opomba sodišča: tožnik enkrat navaja, da je opravil tri sestanke, drugič pa, da je opravil enega. 8 Navaja, da mu tožena stranka ni prisodila kar 70% priglašene nagrade. 9 glej sodbo Vrhovnega sodišča RS I Up 248/2002, z dne 10. 11. 2004 10 V konkretnem primeru je bilo tožnikovemu zahtevku delno ugodeno.