Jedro

Zastavni upnik sicer res ni oseba, na zahtevo katere se vodi postopek izvršbe oziroma zavarovanja, vendar to še ne pomeni, da ni materialnopravne podlage za pravico zastavnega upnika do povrnitve stroškov izvršilnega postopka, ki so nastali v zvezi s priglasitvijo terjatve v fazi poplačila iz kupnine za prodano nepremičnino. Upoštevati je treba, da ima zastavni upnik v izvršilnem postopku pravico do poplačila iz kupnine za prodano nepremičnino le, če priglasi svojo terjatev. Zastavna upnica s tem sicer ni pridobila položaja izvršilne upnice, temveč temu podoben položaj udeleženke. Utemeljenost zahtevka za povrnitev stroškov je zato treba presojati po kriterijih za povrnitev stroškov ob smiselni uporabi določb ZPP.

Izrek

Pritožbi se ugodi, sklep se razveljavi in se zadeva vrne sodišču prve stopnje v nov postopek.

Obrazložitev

1. Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje zavrnilo stroškovni predlog zastavne upnice Republike Slovenije z dne 9. 2. 2017. 2. Zoper sklep se je zastavna upnica pravočasno pritožila iz vseh pritožbenih razlogov, navedenih v prvem odstavku 338. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) v zvezi s 15. členom Zakona o izvršbi in zavarovanju (v nadaljevanju ZIZ). Predlaga spremembo izpodbijanega sklepa tako, da se predlogu za povrnitev stroškov, povezanih z vlogo z dne 9. 2. 2017, ugodi in stroške naloži v plačilo dolžniku v 8 dneh, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi.

3. Pritožba je utemeljena.

4. Sodišče prve stopnje je stroškovni predlog upnice z dne 9. 2. 2017 zavrnilo z obrazložitvijo, da materialnopravna določba 38. člena ZIZ ne določa, da je dolžnik dolžan zastavni upnici povrniti izvršilne stroške. Pritrditi je sicer treba razlagi, da zastavni upnik ni upnik v smislu določbe 2. točke 16. člena ZIZ, po kateri izraz "upnik" označuje osebo, na zahtevo katere se vodi postopek izvršbe oziroma zavarovanja. Vendar to še ne pomeni, da ni materialnopravne podlage za pravico zastavnega upnika do povrnitve stroškov izvršilnega postopka, ki so nastali v zvezi s priglasitvijo terjatve v fazi poplačila iz kupnine za prodano nepremičnino.

5. Upoštevati je treba, da ima zastavni upnik v izvršilnem postopku pravico do poplačila iz kupnine za prodano nepremičnino le, če priglasi svojo terjatev (2. točka 196. člena ZIZ). Če je država zastavna upnica, mora na podlagi drugega odstavka 197. člena ZIZ najkasneje na razdelitvenem naroku svojo terjatev priglasiti, sicer ni udeležena pri poplačilu iz kupnine za prodano nepremičnino.1 Na to je sodišče prve stopnje zastavno dolžnico tudi opozorilo v vabilu z dne 9. 1. 2017 (in pred tem že v vabilu z dne 18. 11. 2016) na razdelitveni narok (red. št. 59 in 69 v spisu in pripeti vročilnici). Zastavna upnica s tem sicer ni pridobila položaja izvršilne upnice v smislu prej navedene določbe 2. točke 16. člena ZIZ, temveč (v fazi poplačila iz kupnine za prodano nepremičnino) temu podoben položaj udeleženke v smislu 5. točke 16. člena ZIZ.

6. V določbi 38. člena ZIZ niso urejeni stroški zastavnega upnika niti udeleženca, temveč le stroški upnika, dolžnika in tretjega (pomena izraza "tretji" 16. člen ZIZ sicer ne razloži, je pa razviden iz določb o ugovoru tretjega - členi 64 do 66. ZIZ). Zato je treba na podlagi 15. člena ZIZ smiselno uporabiti določbe ZPP o stroških, ki veljajo za stranke.2

7. Ker je sodišče prve stopnje pri zavrnitvi zahtevka pritožnice izhajalo iz nepravilne materialnopravne podlage, ni presojalo utemeljenosti zahtevka po kriterijih za povrnitev stroškov ob smiselni uporabi določb ZPP. Višje sodišče je zato pritožbi ugodilo, sklep razveljavilo in zadevo vrnilo sodišču prve stopnje v nov postopek (3. točka 365. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ). Glede na to, da je vloga, v kateri so bili priglašeni stroški, povezana z razdelitvijo kupnine za prodano nepremičnino, je treba o teh stroških, zaradi pravilne uporabe kriterijev za njihovo povrnitev, odločiti v sklepu o poplačilu.

1 Država se poplača iz kupnine tudi za davščine (4. točka 196. člena ZIZ), pri čemer v skladu z drugim odstavkom 197. člena ZIZ ni treba priglasiti terjatve iz naslova davka na dodano vrednost oziroma davka na promet nepremičnine. 2 Primerjava v smislu stranke postopka - udeleženca izvršilnega postopka, ki je po tipološki razvrstitvi nepravdni postopek, kjer pa so stranke postopka vsi udeleženci.