13. 7. 2004

SKLEP

Ustavno sodišče je v postopku za preizkus ustavne pritožbe A. A. iz Ž. pri Ž., ki ga zastopa B. B., odvetnik v Z., na seji senata dne 29. junija 2004 in v postopku po četrtem odstavku 55. člena Zakona o Ustavnem sodišču (Uradni list RS, št. 15/94)

sklenilo:

Ustavna pritožba A. A. zoper sodbo Vrhovnega sodišča št. II Ips 190/2002 z dne 16. 5. 2002, v zvezi s sodbo Višjega sodišča v Ljubljani št. II Cp1908/2001 z dne 17. 12. 2001 in s sodbo Okrožnega sodišča v Ljubljani št. P 2596/2001 z dne 6. 11. 2001 se ne sprejme.

OBRAZLOŽITEV

A.

1.Ustavni pritožnik ni uspel s tožbenim zahtevkom, da mora časopis Demokracija objaviti njegov popravek obvestila v skladu s 26. do 41. členom Zakona o medijih (Uradni list RS, št. 35/01 - v nadaljevanju ZMed). Sodišče prve stopnje je presodilo, da je popravek med drugim nesorazmerno daljši od obvestila. Pritožbeno in Vrhovno sodišče sta se omejili na to ugotovitev in ji pritrdili.

2.Tožena stranka je popravek objavila v rubriki "Poštni predal 4315", kar pritožnika ni zadovoljilo.

3.Ustavni pritožnik meni, da mu je s takimi sodbami kršena pravica do popravka (40. člen Ustave). Sodiščem očita, da so nedoločen pravni pojem sorazmernosti obsega (obvestila in popravka) razumela in uporabila zgolj količinsko in ne tudi vsebinsko ter da pri ugotavljanju in primerjanju obsegov obeh niso upoštevala fotografij kot sestavnega dela obvestila.

Poleg tega vidi v izpodbijanih sodbah (in v ravnanju tožene stranke) kršitev človekovih pravic iz 27. člena Ustave (domneva nedolžnosti), iz 34. člena Ustave (pravica do osebnega dostojanstva in varnosti) ter iz 35. člena Ustave (varstvo pravic zasebnosti in osebnostnih pravic). Predlaga razveljavitev izpodbijanih sodb in vrnitev zadeve v novo odločanje.

B.

4.Pravico do popravka in odgovora (40. člen Ustave) je zaradi njene narave mogoče uresničevati šele, ko način tega uresničevanja predpiše zakonodajalec in le na način, kot ga določa zakon (drugi odstavek 15. člena Ustave). Ko torej Ustava zagotavlja pravico do popravka in odgovora, te pravice ni mogoče razumeti, kot da upravičuje do kakršnegakoli odgovora ali popravka, med drugim ne glede na njegovo dolžino.

5.V skladu s tem uresničuje družbeni red ustavno zagotovilo pravice iz 40. člena Ustave z možnostjo, da prizadeti, če mu je ta pravica ogrožena, zahteva sodno varstvo. Ni pa tega jamstva mogoče razumeti kot zagotovilo, da bo zahtevku za objavo popravka ali ugovora ugodeno ne glede na njegovo utemeljenost.

6.Zgolj s tem, da pritožnikovemu tožbenemu zahtevku ni bilo ugodeno, mu človekova pravica, za katero mu gre, ni mogla biti kršena. Kršena bi mu lahko bila, če bi sodišče njegovih pravic in pravnih interesov ne varovalo enako, kot jih varuje sicer; med drugim, če bi o njegovem zahtevku odločalo samovoljno.

7.Tega pritožnik ne zatrjuje, posredno pa bi lahko na tako kršitev kazale njegove trditve, da so sodišča sorazmernost obsega obravnavale le količinsko in da pri tem niso na nasprotni strani upoštevala tudi fotografij. Toda očitka ne vzdržita prvega preizkusa utemeljenosti: z obema vidikoma so se sodišča ukvarjala in obrazloženo presodila, kolikšna je njuna teža v pritožnikovem primeru.

8.Kar pritožnik očita toženi stranki, ne more biti predmet ustavne pritožbe. Trditev, da naj bi sodišča s tem, ko so presodila, da je pritožnikov popravek nesorazmerno daljši od spornega obvestila, in to je bil odločilni razlog za zavrnitev zahtevka, kršila njegove pravice iz 27., 34. in 35. člena Ustave, pa je očitno brez podlage.

V postopku preizkusa ustavne pritožbe se je torej pokazalo, da za zatrjevane kršitve človekovih pravic očitno ne gre, zato ustavne pritožbe ni bilo mogoče sprejeti.

C.

9.Senat Ustavnega sodišča je sprejel ta sklep na podlagi prve alineje drugega odstavka 55. člena Zakona o Ustavnem sodišču (v nadaljevanju ZUstS) v sestavi: predsednica senata mag. Marija Krisper Kramberger ter člana Jože Tratnik in dr. Dragica Wedam Lukić. Sklep je sprejel soglasno. Ker senat ustavne pritožbe ni sprejel, je bila zadeva v skladu z določbo četrtega odstavka 55. člena ZUstS predložena drugim sodnicam in sodnikom Ustavnega sodišča. Ker se za sprejem niso izrekli trije od njih, ustavna pritožba ni bila sprejeta v obravnavo.

Predsednica senata mag. Marija Krisper Kramberger