Jedro

Razlaga zakonskega pogoja težko nadomestljive škode v posledici izvršbe (prvi odstavek 71. člena Zakona o izvršbi in zavarovanju - v nadaljevanju ZIZ) ne sme biti prestroga na način, da je že vsaka škoda v posledici realizacije izvršbe pravno nepriznana. Kar pa ne pomeni, tudi obratnega, da je vsakršna škoda v posledici realizacije izvršbe že razlog za odlog izvršbe, če gre za izvršbo na nepremičnino, izvršilno sodišče mora v primeru, ko dolžnik utemeljuje odlog s sprožitvijo pravde v zvezi z ničnostjo pravnega posla, ki je zajet v notarskem zapisu, ugotoviti intenzivnost pričakovane škode pri dolžniku zaradi realizacije obravnavane izvršbe v povezavi s presojo verjetnosti obstoja zatrjevanih ničnostnih razlogov. Upoštevati je namreč treba, da je pričakovano oškodovanje upnika, če ne bo prisilno izpolnjena obveznost iz izvršilnega naslova, zagotovo manjše od dolžnikovega, če je izkazano za verjetno, da bo prišlo do izpolnitve nične obveznosti, torej takšne, za katero velja, da sploh nikoli ni obstajala.

Izrek

Pritožba se zavrne in se v I. in II. točki izreka sklep sodišča prve stopnje potrdi.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je zavrnilo predlog tretjega dolžnika za odlog izvršbe (I. točka izreka), odločilo, da sam krije svoje stroške postopka (II. točka izreka) in zavrnilo zahtevek upnika za povrnitev nadaljnjih stroškov postopka (III. točka izreka).

2. Tretji dolžnik v pravočasni pritožbi v bistvenem navaja, da sodišče prve stopnje ni pravilno presodilo nastanka težko nadomestljive škode. Meni, da je lahko tudi škoda, ki mu bo nastala v posledici realizacije obravnavane izvršbe, pravno priznana. Sklicuje se na VSM sklep I Ip 817/2017. Obširno pojasnjuje, da upnik nima terjatve zoper njega, saj se kreditno razmerje nanaša na podružnico in ne na tujo pravno osebo BKS. Pojasnjuje, da gre za različna upnika in subjektivno spremembo na upniški strani, ne pa le za spremembo oznake upnika. Očita sodišču prve stopnje, da je sprejelo odločitev, ne da bi izvedlo dokazni postopek. Predlaga razveljavitev izpodbijane odločitve o odlogu.

3. Upnik v odgovoru na pritožbo pritrjuje razlogom sodišča prve stopnje, ki utemeljujejo zavrnitev odloga.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. Sodišče druge stopnje povzema razloge sodišča prve stopnje v svojo obrazložitev in odgovarja na pritožbene navedbe:

6. Sklicevanje dolžnika na VSM sklep I Ip 817/2017 ni ustrezno. V njem je bilo sicer zavzeto stališče, da razlaga zakonskega pogoja težko nadomestljive škode v posledici izvršbe (prvi odstavek 71. člena Zakona o izvršbi in zavarovanju - v nadaljevanju ZIZ) ne sme biti prestroga na način, da je že vsaka škoda v posledici realizacije izvršbe pravno nepriznana. Kar pa ne pomeni, tudi obratnega, da je vsakršna škoda v posledici realizacije izvršbe že razlog za odlog izvršbe, če gre za izvršbo na nepremičnino, kot napačno razume dolžnik. Pojasnjeno je bilo, da mora izvršilno sodišče v primeru, ko dolžnik utemeljuje odlog s sprožitvijo pravde v zvezi z ničnostjo pravnega posla, ki je zajet v notarskem zapisu, ugotoviti intenzivnost pričakovane škode pri dolžniku zaradi realizacije obravnavane izvršbe v povezavi s presojo verjetnosti obstoja zatrjevanih ničnostnih razlogov. Upoštevati je namreč treba, da je pričakovano oškodovanje upnika, če ne bo prisilno izpolnjena obveznost iz izvršilnega naslova, zagotovo manjše od dolžnikovega, če je izkazano za verjetno, da bo prišlo do izpolnitve nične obveznosti, torej takšne, za katero velja, da sploh nikoli ni obstajala.

7. Vendar v obravnavani zadevi ne gre za tak primer. Dolžnik je odlog izvršbe sicer utemeljeval z vložitvijo tožbe na razveljavitev kreditne pogodbe iz notarskega zapisa, vendar že iz navedb dolžnika ne izhaja verjeten obstoj ničnostnih razlogov, zato poseben dokazni postopek v tej zvezi niti ni bil potreben. Dolžnik je neveljavnost utemeljeval z okoliščino, da upnik nima terjatve zoper njega, saj se kreditno razmerje nanaša na podružnico in ne na matično družbo BKS, pri čemer je pravilno razlikovati matično družbo in podružnico kot dva različna upnika. V obravnavani zadevi ni šlo za dva različna upnika in s tem za subjektivno spremembo, kot želi predstaviti dolžnik, ampak le za popravo označbe istega subjekta - tuje pravne osebe BKS.

8. Za namen identifikacije upnika v postopku, ki je hkrati tudi imetnik hipoteke na predmetu obravnavane izvršbe, je odločilno, da je bila v oznaki upnika ves čas postopka navedena firma tuje pravne osebe BKS ob dodatku, ki se je nanašal na slovensko podružnico. Že v predlogu za izvršbo je bil upnik označen tako, da je bila ob navedbi podružnice tudi firma matične gospodarske družbe.1 S tem ko je upnik v dopolnitvi predloga navedel celotno firmo tuje pravne osebe skupaj s sedežem v Celovcu, pa je upnika v celoti ustrezno označil.2 Podružnica vedno nastopa v imenu in za račun tujega podjetja in ne v lastnem imenu (prvi odstavek 679. člena Zakona o gospodarskih družbah - ZGD-1), kar je pravilno upoštevati tudi pri identifikaciji strank razmerja. Podružnica uporablja firmo matičnega podjetja hkrati s firmo podružnice. Podružnica je bila po pojasnjenem upravičena skleniti kreditno pogodbo v imenu matične družbe. Tuja pravna oseba je upnik kot stranka obravnavanega postopka in tudi upnik iz izvršilnega naslova, ki je podlaga obravnavani izvršbi, kot je pravilno pojasnilo že sodišče prve stopnje v zvezi z odločitvijo o zavrnitvi ugovora dolžnika.

9. Dolžnik posebej upravičenih razlogov za odlog izvršbe iz drugega odstavka 71. člena ZIZ v predlogu za odlog ni navedel, zato je sklicevanje dolžnika v pritožbi na navedeno določilo neutemeljeno. Tudi niso podane okoliščine očitnega nesorazmerja med terjatvijo in ugotovljeno vrednostjo nepremičnin, saj dolg večkrat presega to vrednost (četrti odstavek 71. člena ZIZ). Sodišče prve stopnje je pravilno presojalo zakonske razloge iz prvega odstavka 71. člena ZIZ glede obstoja nenadomestljive ali težko nadomestljive škode na strani dolžnika, ki mora biti večja od upnikove, ki jo lahko utrpi zaradi odloga. V pojasnjenih okoliščinah, ko ni verjeten obstoj razveljavitvenih razlogov glede izvršilnega naslova notarskega zapisa, je sodišče prve stopnje pravilno ob tehtanju upnikovega in dolžnikovega položaja dalo prednost upnikovi pravici do učinkovite izvršbe in predlagani odlog izvršbe zavrnilo.3

10. Uradni preizkus stroškovne odločitve ni pokazal nepravilne uporabe materialnega prava.

11. Sodišče druge stopnje še pojasnjuje, da zatrjevane procesne kršitev iz 14. točke drugega odstavka 339. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) v zvezi s 15. členom ZIZ ni podana, saj je obrazložitev jasna in ima vse potrebne razloge o odločilnih dejstvih.

12. Po pojasnjenem je sodišče druge stopnje, ko tudi ni odkrilo procesnih kršitev, na katere pazi po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena Zakona o pravdnem postopku - v nadaljevanju ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ), pritožbo zavrnilo in v I. in II. točki izreka sklep sodišča prve stopnje potrdilo (2. točka 365. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ).

13. Odločitev o stroških pritožbenega postopka je odpadla, ker ti niso bili priglašeni ((prvi odstavek 163. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ). Upnik je sicer predlagal naložitev pritožbenih stroškov dolžniku, vendar stroškov ni priglasil. 1 Upnik je bil označen tako: BKS, Bančna podružnica. 2 V dopolnitvi predloga za izvršbo je podal oznako upnika: BKS , St. V. R., C, Republika Avstrija, BKS, Bančna podružnica. 3 Sodišče prve stopnje je pojasnilo, da izguba nepremičnin in dolžnikove ekonomske koristi iz naslova najema nepremičnin, predmetov obravnavane izvršbe, pomeni škodo v posledici oprave izvršbe, ki ni pravno priznana škoda za odlog izvršbe, pri čemer bi odmik prodaje nepremičnin za upnika pomenil zmanjševanje pokritosti terjatev iz naslova glavnice in obresti , saj že sedaj višina upnikove terjatve večkrat presega vrednost nepremičnin.