Jedro

Pri presoji pravočasnosti umika tožbe po izpolnitvi zahtevka je pomembno, da med izpolnitvijo zahtevka in umikom tožbe ni bilo opravljeno nobeno potrebno procesno dejanje in da nobeni stranki niso nastali kakršnikoli stroški, povezani s postopkom. V takšnih primerih je treba šteti, da je tožba umaknjena takoj po izpolnitvi, tudi če med samim izplačilom in umikom preteče nekaj mesecev. Takšno stališče je pritožbeno sodišče zavzelo v več istovrstnih podobnih zadevah.

Izrek

I. Pritožba se zavrne in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.

II. Vsaka stranka sama krije svoje stroške pritožbenega postopka.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom toženi stranki naložilo, da je dolžna tožniku povrniti stroške postopka v višini 315,21 EUR v roku 15 dni, v primeru zamude pa z zakonskimi zamudnimi obrestmi od poteka roka za prostovoljno izpolnitev obveznosti do plačila.

2. Zoper navedeni sklep se pritožuje tožena stranka zaradi zmotne uporabe materialnega prava. Navaja, da je sodišče zmotno uporabilo materialno pravo, ko je uporabilo kriterij uspeha v razmerju med zneskom, s katerim je tožnik uspel in s skrčenim zahtevkom, kot bi ga tožnik uveljavljal že od začetka postopka. Odločilo je, da je tožnik z zahtevkom v višini 78,07 EUR uspel v celoti. Zatrjuje, da je tožba umaknjena prepozno in bi moralo sodišče celotne stroške, ki so toženi strani nastali zaradi delnega umika tožbe, naložiti v plačilo tožniku. Tožnik je dne 5. 12. 2017 na transakcijski račun prejel znesek, prav tako pa je bil seznanjen s plačilno listo za mesec november 2017. Tako je bil nedvomno seznanjen 5. 12. 2017 z delno izpolnitvijo zahtevka. Ker je tožbo umaknil šele 20. 9. 2018 glede dela zahtevka, ki mu je tožena stranka plačala 5. 12. 2017, pomeni, da jo je umaknil prepozno. Priglaša pritožbene stroške.

3. Tožnik v odgovoru na pritožbo prereka pritožbene navedbe in pritožbenemu sodišču predlaga, da pritožbo zavrne kot neutemeljeno in potrdi sklep sodišča prve stopnje. Priglaša stroške odgovora na pritožbo.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. Pritožbeno sodišče je preizkusilo izpodbijani sklep v okviru pritožbenih razlogov in razlogov, na katere pazi po uradni dolžnosti po drugem odstavku 350. člena v zvezi s 366. členom Zakona o pravdnem postopku (Ur. l. RS, št. 26/99 in nasl. ‑ ZPP). Pri tem preizkusu je ugotovilo, da sodišče prve stopnje ni storilo bistvenih kršitev določb pravdnega postopka, na katere pritožbeno sodišče pazi po uradni dolžnosti.

6. Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje na podlagi 154. in 158. člena ZPP odločilo o stroških postopka. Iz spisa izhaja: - da je tožnik s tožbo zahteval plačilo nadurnega dela v višini 347,78 EUR; - da je s pripravljalno vlogo z dne 29. 8. 2017 tožena stranka navajala, da bo celoten znesek poplačan po odredbi ministrice; - da je s pripravljalno vlogo z dne 20. 9. 2018 tožnik delno umaknil tožbo za že plačani znesek v višini 269,71 EUR in še vztrajal pri neplačanem znesku v višini 79,64 EUR; - da je tožena stranka z vlogo z dne 14. 11. 2018 pripoznala zahtevek v višini 78,07 EUR; - da je tožnik z vlogo z dne 20. 11. 2018 umaknil preostanek v višini 1,57 EUR; - da je sodišče prve stopnje s sklepom o ustavitvi in sodbo na podlagi pripoznave z dne 21. 11. 2018 odločilo, da se postopek ustavi za 269,71 EUR, toženi stranki pa je naložilo, naj tožniku na podlagi pripoznave plača 78,07 EUR.

Glede na vse navedeno je pravilna ugotovitev sodišča prve stopnje, da je tožnik uspel z delom zahtevka, ki se nanaša na delno plačilo po vložitvi tožbe (269,71 EUR), saj je bila tožba potrebna, prav tako pa je uspel z delom zahtevka, ki je bil s strani tožene stranke pripoznan (78,07 EUR). Glede na to, da je tožnik umaknil preostali del tožbe, ki se je nanašal na plačilo neizpolnjenega dela v višini 1,57 EUR, je pravilna ugotovitev sodišča prve stopnje, da je tožena stranka dolžna tožniku povrniti celotne potrebne stroške postopka pred sodiščem prve stopnje. Tožnik namreč v postopku ni uspel le v zanemarljivo majhnem delu (1,57 EUR).

7. Zavrniti je treba pritožbeno zavzemanje, da bi moralo sodišče prve stopnje glede umaknjenega dela tožbe naložiti plačilo stroškov tožene stranke tožniku, ker naj ne bi umaknil tožbe pravočasno. Pri presoji pravočasnosti umika tožbe po izpolnitvi zahtevka je namreč pomembno, da med izpolnitvijo zahtevka in umikom tožbe ni bilo opravljeno nobeno potrebno procesno dejanje in da nobeni stranki niso nastali kakršnikoli stroški, povezani s postopkom. V takšnih primerih je treba šteti, da je tožba umaknjena takoj po izpolnitvi, tudi če med samim izplačilom in umikom preteče nekaj mesecev. Takšno stališče je pritožbeno sodišče zavzelo v več istovrstnih podobnih zadevah. Enako stališče pa je v zvezi s tem vprašanjem (to je razlago pojma "takoj" v citirani določbi prvega odstavka 158. člena ZPP) v sodni praksi zavzeto v številnih odločbah višjih sodišč splošne pristojnosti (npr. v zadevah Višjega sodišča v Ljubljani opr. št. I Cpg 1091/2015, I Cpg 1577/2013, I Cp 137/2016). V enem od navedenih judikatov (sklep Višjega sodišča v Ljubljani opr. št. I Cpg 1577/2013) je sodišče pojasnilo, da namen določbe prvega odstavka 158. člena ZPP ni v pretirano ozki in posledično nerazumno strogi določitvi časovnega obdobja, ki bi ga še bilo mogoče subsumirati pod termin "takoj", saj se s prevalitvijo negativne stroškovne posledice na tožečo stranko, če ta tožbe na umakne takoj po izpolnitvi zahtevka s strani tožene stranke, skuša preprečiti nastajanje morebitnih nadaljnjih nepotrebnih pravdnih stroškov.

8. Tožena stranka v zvezi z višino odmerjenih stroškov tožnika ne podaja nobenih konkretnih trditev. Pritožbeno sodišče je zato opravilo preizkus višine odmere stroškov po uradni dolžnosti in ugotavlja, da procesne kršitve niso podane, stroški pa so bili odmerjeni v skladu z ZPP in Odvetniško tarifo (OT).

9. Ker niso podani pritožbeni razlogi in ker pritožbeno sodišče tudi ni našlo kršitev, na katere pazi po uradni dolžnosti, je pritožbo zavrnilo kot neutemeljeno ter kot pravilen in zakonit potrdilo sklep sodišča prve stopnje (2. točka 365. člena ZPP).

10. Tožena stranka s pritožbo ni uspela, zato sama krije svoje stroške pritožbenega postopka. Tožnik sam krije stroške odgovora na pritožbo, saj odgovor na pritožbo ni v ničemer pripomogel k odločanju pritožbenega sodišča (prvi odstavek 165. člena in prvi odstavek 154. in 155. člena ZPP).