Jedro

Pravnomočno prisojena terjatev nikakor ne more biti sporna. OZ tudi nima določbe, ki bi dolžnika kakorkoli omejevala glede časa, v katerem lahko uveljavlja upnikovi terjatvi v pobot svoje nasprotne terjatve. Sam se odloči kaj bo storil s pravnomočno prisojeno terjatvijo, lahko tudi nič. Sicer jo lahko izterja ločeno od nasprotne terjatve upnika, lahko jo pobota.

Izrek

I. Pritožbi se ugodi, sklep se razveljavi v izpodbijani II. in III. točki izreka ter se v tem obsegu zadeva vrne sodišču prve stopnje v nov postopek.

II. Odločitev o stroških tega pritožbenega postopka se pridrži za končno odločbo.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z v uvodu navedenim sklepom zavrglo predloga dolžnika za odlog izvršbe z dne 9. 9. in 5. 11. 2021 (I. točka izreka). Zavrnilo je ugovor dolžnika z dne 9. 9. 2021 zoper sklep o izvršbi z dne 7. 9. 2021 (II. točka izreka). Sklenilo je, da upnik in dolžnik krijeta vsak svoje izvršilne stroške (III. točka izreka). Zavrglo je ugovor tretjega z dne 9. 9. 2021. Sklenilo je še, da tretji in upnik krijeta vsak svoje stroške ugovora tretjega in odgovora nanj (IV. točka izreka). Ugotovilo je, da je pobotni ugovor prepozen, saj mora biti podan pravočasno. Takšen je, če dolžnik tega ni mogel uveljavljati v postopku, iz katerega izvira izvršilni naslov sodba Okrožnega sodišča v Celju P 104/2020 z dne 22. 10. 2020. Vse štiri ugovorno v pobot uveljavljane terjatve bi bilo potrebno uveljavljati do 22. 10. 2020 v postopku Okrožnega sodišča v Celju P 104/2020, česar dolžnik ni zatrjeval niti dokazoval. Ker ni uspel z gotovostjo izkazati, da je pravočasno in v pravdnem postopku P 104/2020 Okrožnega sodišča v Celju podal pobotni ugovor, so dolžnikove pobotne terjatve ostale sporne in nelikvidne. Izdan je bil sklep Okrajnega sodišča na Ptuju Z 52/2021 z dne 25. 5. 2021, katerega predmet je bil rubež denarne terjatve, ki jo ima Č. Č. (tu upnik) do svojega dolžnika C. C. (tu dolžnika) iz sodbe Okrožnega sodišča v Celju P 104/2020 z dne 22. 10. 2020 ter sporazuma o odstopu in zavarovanju terjatve SV 223/2018 z dne 18. 5. 2018. Vendar je bil ta sklep razveljavljen in predlog za zavarovanje zavrnjen s sklepom Okrajnega sodišča na Ptuju Z 52/2021 z dne 23. 7. 2021, ki je postal pravnomočen 18. 8. 2021. Sodišče je vezano le na pravnomočne sklepe. S tem niso dokazane navedbe dolžnika, da je bilo prepovedano v okviru postopka Z 52/2021 Okrajnega sodišča na Ptuju poravnati ali izterjati to terjatev.

2. Zoper II. in III. točko izreka sklepa sodišča prve stopnje vlaga pritožbo dolžnik po pooblaščeni odvetniški pisarni iz vseh pritožbenih razlogov po prvem odstavku 338. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju: ZPP) v zvezi s 366. členom ZPP in s 15. členom Zakona o izvršbi in zavarovanju (v nadaljevanju: ZIZ). V pritožbi navaja, da terjatve dolžnika do D. D., ki jih je smel v skladu z drugim odstavkom 421. člena Obligacijskega zakonika (v nadaljevanju: OZ) uveljavljati tudi zoper upnika, niso bile sporne, kot zmotno ugotavlja sodišče. Gre za judikatne terjatve, katerih materialnopravni pobot je v skladu z uveljavljeno sodno prakso zmeraj dovoljen tudi v izvršilnem postopku. Ni šlo za pobotni ugovor v procesnem smislu, ampak se je dolžnik skliceval na materialnopravni pobot, ki ga je opravil 14. 5. 2021 z izjavo, ki jo je upniku oziroma pooblaščencu posredoval z elektronskim sporočilom, torej še pred vložitvijo ugovora zoper sklep o izvršbi. S sklepom o predhodni odredbi Okrajnega sodišča na Ptuju Z 52/2021 z dne 25. 5. 2021 in s sklepom o izvršbi Okrajnega sodišča na Ptuju I 237/2021 z dne 23. 7. 2021 je bilo upniku prepovedano izterjati terjatev iz postopka Okrožnega sodišča v Celju P 104/2020, saj je bila zarubljena. Šlo je za rubež iste terjatve, na katero se je nanašal predlog za izvršbo. Sklep o zavarovanju s predhodno odredbo je bil dne 23. 7. 2021 razveljavljen. Razveljavitev učinkuje ex nunc in ne ex tunc, torej od 23. 7. in ne od 25. 5. 2021. Ko je sklep o zavarovanju izdan, ta učinkuje, dolžnik je nanj vezan. Upniku je bila izterjava terjatve, na katero se je nanašal predlog za izvršbo, nepretrgoma prepovedana od 25. oziroma 26. 5. 2021 dalje.

3. Upnik v odgovoru na pritožbo po pooblaščeni odvetniški pisarni navaja, da je dolžnik bil dejansko seznanjen s prenosom terjatev, ko so bile prenesene, to je takoj po sklenitvi notarskega zapisa SV 223/2018 z dne 18. 5. 2018 in sicer 15. 6. 2018, kot je bilo pojasnjeno v odgovoru na ugovor. Če bi se to izkazalo za potrebno, lahko dejstva potrdijo predlagane priče A. A., B. B. in E. E., ki so bili zaposleni pri D. D. in upniku in so sodelovali pri opravilih, vezanih na sklenitev notarskega zapisa ter pri sklenitvi notarskega zapisa in obvestilu dolžnika o izvedenem prenosu terjatve. Dne 14. 5. 2021 ni bil izveden pobot, saj je upnik pobotu argumentirano oporekal, ker se niso stekli pogoji zanj. Dolžnikove navedbe, da naj bi terjatev upnika delno prenehala z ugovorom materialnopravnega pobota so nepravilne, vsekakor med strankama vsaj sporne. Izvršilno sodišče jih ne more upoštevati, saj namen izvršilnega postopka ni, da bi razčiščevalo sporna vprašanja med strankama o tem kdaj in na kakšen način je bil izvršen pobot, ali je bil pravočasen, kdaj je bil dolžnik seznanjen z odstopom terjatve in podobno. Ni sporna časovnica, po kateri je Okrajno sodišče na Ptuju izdalo sklep o zavarovanju in nato sklep o izvršbi, pač pa je sporno, da želi dolžnik uveljavljati ugovor, ki ni utemeljen, saj terjatev, ki naj bi bila zarubljena v korist družbe F. F., ni izvzeta iz izvršbe po 32. členu ZIZ, niti rubež terjatve ne predstavlja izvršilnega sredstva v tem postopku. Če je bila terjatev upnika do dolžnika zarubljena v korist F. F., terjatev upnika še vedno obstaja in ni prenehala. Sklep o predhodni odredbi, s katero je bila terjatev zarubljena v korist F. F., je bil razveljavljen, kar priznava dolžnik. Upnik je predlog za izvršbo vložil legitimno, saj je v tistem trenutku bilo vloženo pravno sredstvo zoper sklep o predhodni odredbi, za katerega je upnik vedel, da bo z njim uspel, saj je bila predhodna odredba vnovičen poizkus dolžnika škodovati upniku. To se je potrdilo, saj je sodišče razveljavilo sklep o predhodni odredbi in ugodilo ugovoru upnika. Da je v nadaljevanju dolžnik vložil predlog za izvršbo je ločeno in samostojno dejstvo, s katerim upnik v času vlaganja predloga za izvršbo ni bil seznanjen.

4. Pritožba je utemeljena.

5. Ugovor dolžnika je imel dva nosilna razloga: (1.) pobot judikatnih terjatev, ki jih je imel dolžnik zoper prvotnega upnika (tožnika) D. D. do trenutka obvestitve o prenosu terjatve po notarskem zapisu pripoznalne pogodbe in sporazumu o zavarovanju terjatve SV 223/2018 z dne 18. 5. 20181, (2.) prepoved vlaganja predloga za izvršbo zaradi učinkov najprej sklepa o zavarovanju s prehodno odredbo Okrajnega sodišča na Ptuju Z 52/2021 z dne 25. 5. 2021, nato sklepa o izvršbi istega sodišča I 237/2021 z dne 22. 7. 2021, ki sta zarubila izterjevano terjatev v korist upnika F. F. 6. Glede prvega nosilnega razloga ugovora je sodišče prve stopnje ugotovilo, da je dolžnik uveljavljal v pobot štiri svoje terjatve do odstopnika D. D. iz pravnomočnih sodnih odločb Okrajnega sodišča v Celju in Slovenski Bistrici, izdanih med 27. 2. 2017 in 21. 3. 2019 (15. točka obrazložitve sklepa). Nadalje je ugotovilo, da je dolžnik v odgovoru z dne 25. 10. 2021 priznal, da je bil dolžnikov pooblaščenec obveščen o odstopu z e-sporočilom, ki mu ga je posredoval pooblaščenec G. G., kar potrjuje izjava in pisna korespondenca odvetnika (9. točka obrazložitve sklepa). Res je dolžnik v ugovoru sprva zatrjeval drugače, na kar opozarja upnik, da je bil obveščen o odstopu terjatve 17. 5. 2021, se pravi kasneje. Vendar tega ne navaja več v pritožbi, pač pa naj bi bil datum seznanitve z odstopom terjatve prvotnega upnika (tožnika) D. D. upniku 13. 3. 2019. Da je za upnika sporen tudi ta datum, več v zaključku sklepa.

7. Dolžnik utemeljeno opozarja na sicer pravilno izhodišče sodišča prve stopnje, da je posebnost pobotnega ugovora v izvršbi, da je dopustno le materialnopravno pobotanje, da mora biti v pobot uveljavljena terjatev nesporna ali ugotovljena v pravnomočni sodbi oziroma sodni poravnavi2 (15. točka obrazložitve sklepa). Vendar se je sodišče prve stopnje v nadaljevanju zmotno oprlo na 8. točko prvega odstavka 55. člena ZIZ in presojalo pravočasnost pobotnega ugovora ter zaključilo, da je bil prepozen, ker ga dolžnik ni podal v postopku, iz katerega izvira izvršilni naslov sodba Okrožnega sodišča v Celju P 104/2022 z dne 22. 10. 2020, in sicer do konca glavne obravnave 22. 10. 2020, česar dolžnik ni zatrjeval, da so zato vse štiri terjatve iz pravnomočnih sodnih odločb ostale sporne in nelikvidne (15. točka obrazložitve sklepa). Pravnomočno prisojena terjatev nikakor ne more biti sporna3. OZ tudi nima določbe, ki bi dolžnika kakorkoli omejevala glede časa, v katerem lahko uveljavlja upnikovi terjatvi v pobot svoje nasprotne terjatve4. Sam se odloči kaj bo storil s pravnomočno prisojeno terjatvijo, lahko tudi nič. Sicer jo lahko izterja ločeno od nasprotne terjatve upnika, lahko jo pobota. Zato je sodišče prve stopnje zmotno presojalo pobotni ugovor dolžnika kot da je bil procesnopravne narave. Moralo bi o njem odločiti vsebinsko, kot o ugovoru ugasle pravice. Zmotno je uporabilo materialno pravo in nepopolno ugotovilo dejansko stanje, ker ni uporabilo drugega odstavka 421. člena OZ (prvi odstavek 355. člena ZPP v zvezi s tretjo točko 365. člena ZPP in 15. členom ZIZ). Ta določa, da dolžnik lahko uveljavlja proti prevzemniku poleg ugovorov, ki jih ima proti njemu, tudi tiste ugovore, ki bi jih lahko uveljavljal proti odstopniku do takrat, ko je zvedel za odstop.

8. Glede drugega nosilnega razloga za ugovor dolžnika, je sodišče prve stopnje ugotovilo, da je bil izdan sklep Okrajnega sodišča na Ptuju Z 52/2021 z dne 25. 5. 2021 upnika F. F., katerega predmet je bil rubež denarne terjatve, ki jo ima Č. Č. (tu upnik) do svojega dolžnika C. C. (tu dolžnik) iz sodbe Okrožnega sodišča v Celju P 104/2020 z dne 22. 10. 2020 ter sporazuma o odstopu in zavarovanju terjatve SV 223/2018 z dne 18. 5. 2018, da je bil ta sklep razveljavljen in predlog za zavarovanje zavrnjen s sklepom Okrajnega sodišča na Ptuju Z 52/2021 z dne 23. 7. 2021, ki je postal pravnomočen 18. 8. 2021 (16. točka obrazložitve sklepa). Nadalje je sodišče prve stopnje ugotovilo, da je v zadevi I 237/2021 Okrajnega sodišča na Ptuju upnik F. F. in dolžnik Č. Č. (tu upnik) na podlagi izvršilnega naslova sodbe Okrožnega sodišča na Ptuju I Pg 71/2017 z dne 23. 9. 2020 in da je predmet izvršbe rubež denarne terjatve dolžnika Č. Č., ki jo ima do svojega dolžnika na podlagi sodbe Okrožnega sodišča v Celju P 104/2020 z dne 22. 10. 2020 in sporazuma o zavarovanju terjatve SV 223/2018 z dne 18. 5. 2018 (17. točka obrazložitve sklepa). Teh ugotovitev dolžnik ne izpodbija.

9. Dolžnik utemeljeno opozarja na učinke sklepa o zavarovanju s prehodno odredbo Okrajnega sodišča na Ptuju Z 52/2021 z dne 25. 5. 2021 in nato še sklepa o izvršbi istega sodišča I 237/2021 z dne 22. 7. 2021. S temi se je sodišče prve stopnje ukvarjalo le delno in sicer glede pravnomočne razveljavitve sklepa o zavarovanju s predhodno odredbo 18. 8. 2021 (16. točka obrazložitve sklepa). Ni pa presojalo kdaj je začel učinkovati sklep o izvršbi z dne 22. 7. 2021 in ali je ta povzročil upniku nepretrgano prepoved vlaganja predloga za izvršbo, na kar v pritožbi opozarja dolžnik. Ni šlo za ugovor prepovedi odločanja o isti stvari, za pravnomočno odločitev o zahtevku in razsojeno stvar (17. točka obrazložitve sklepa) niti ne za ugovor, da gre za izvzete stvari iz izvršbe (18. točka obrazložitve sklepa). ZIZ v 107. členu določa, da s sklepom, s katerim dovoli rubež denarne terjatve (sklep o rubežu), prepove sodišče dolžnikovemu dolžniku poravnati terjatev dolžniku, dolžniku pa prepove terjatev izterjati, in sicer tudi iz zastave, ki je bila dana v njeno zavarovanje, ali kako drugače z njo razpolagati. Rubež je opravljen z dnem, ko je sklep o rubežu vročen dolžnikovemu dolžniku. Z rubežem dolžnikove terjatve, ki ga je sodišče opravilo na upnikov predlog, pridobi upnik na njej zastavno pravico. Dolžnikov dolžnik nima pravice do pritožbe zoper sklep o rubežu. Ker sodišče prve stopnje ni ugotavljalo, ali je bila upniku nepretrgano prepovedana izterjava terjatve, je zmotno uporabilo materialno pravo in posledično nepopolno ugotovilo dejansko stanje. Sodišče druge stopnje je ugodilo pritožbi dolžnika, razveljavilo sklep sodišča prve stopnje v izpodbijanem delu in mu zadevo vrnilo v nov postopek (prvi odstavek 355. člena ZPP v zvezi s tretjo točko 365. člena ZPP in 15. členom ZIZ).

10. V novem postopku naj sodišče prve stopnje odloči o pobotnem ugovoru kot o ugovoru ugasle pravice. Ugotovi naj kdaj je bil dolžnik obveščen o odstopu izterjevane terjatve, kajti upnik se ni zadovoljil z dolžnikovim priznanjem, da je bil obveščen o odstopu terjatve 13. 3. 2019, pač pa je zatrjeval, da je bil obveščen takoj po sklenitvi notarskega zapisa SV 223/2018 z dne 18. 5. 2018 in predlagal kot dokaz zaslišanje prič. Do trenutka obvestila o odstopu lahko dolžnik tudi v izvršbi pobota svoje pravnomočne terjatve do prvotnega upnika (tožnika) iz izvršilnega naslova D. D. po drugem odstavku 421. člena OZ. Za morebitni preostali in nepobotani del terjatve, upoštevaje nesporna plačila dolžnika, naj sodišče prve stopnje ugotovi ter presodi učinke izdanih sklepov o rubežu Okrajnega sodišča na Ptuju Z 52/2021 in I 237/2021 po 107. členu ZIZ v času vložitve predloga za izvršbo. Če sta sklepa o rubežu (nepretrgoma) učinkovala na terjatev upnika, potem ni smel vložiti predloga za izvršbo.

11. Odločitev o stroških tega pritožbenega postopka se pridrži za končno odločbo (tretji odstavek 165. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ).

1 Poleg pobota je dolžnik zatrjeval tudi dve plačili upniku 24. 5. 2021 znesek 30.000,00 EUR in 8. 9. 2021 znesek 28.524,77 EUR, kar ni bilo sporno. 2 Sklepi VSL II Ip 322/2018, VSK II Cp 1511/2005, VSL II Cpg 291/2001, VSM Cpg 362/93. 3 Sklep VSK II Cp 912/2006. 4 Odločba Ustavnega sodišča Up 305/15-19, opomba pod črto št. 8, sklep VSRS III Ips 57/1997, A. Galič v: L. Ude in A. Galič, Pravdni postopek, zakon s komentarjem, 3. knjiga, stran 172 do 173.