Jedro

Pritožbene navedbe, da stanje dolga ni pravilno ugotovljeno, so usmerjene v izpodbijanje ugotovljenega dejanskega stanja, zato pritožbeno sodišče nanje ne bo odgovarjalo.

Izrek

Pritožba se zavrne in se sodba sodišča prve stopnje potrdi.

Obrazložitev

1. Tožnik s tožbo zahteva plačilo zapadlih obveznosti nastalih do in zaradi prenehanja naročniškega razmerja št. 00042 za telefonsko številko ... Sodišče prve stopnje je zahtevku ugodilo in tožencu naložilo, da tožniku v roku 8-ih dni plača 110,28 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 28. 5. 2021 dalje do plačila ter povrne 277,99 EUR pravdnih stroškov s pripadki.

2. Toženec se zoper odločitev pritožuje. Navaja, da pri tožniku ni naročil tel. številke ..., niti sklenil pogodbe. Račune je takoj zavrnil. Znesek 128,90 EUR je plačal na račun odvetniške pisarne, za kar prilaga kopijo položnice. Tožnik naj pravilno ugotovi stanje dolga. Vse ostalo je dostavil tožniku in obema odvetniškima pisarnama (A. in B.). Sodno takso je plačal. 3. Tožnik na pritožbo ni odgovoril. 4. Pritožba ni utemeljena.

5. Pritožbeno sodišče uvodoma pojasnjuje, da je sodišče prve stopnje v obravnavani zadevi odločalo o zahtevku za plačilo zneska 110,28 EUR s pripadki, zaradi česar je postopek ob uporabi 443. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) tekel po pravilih, ki veljajo za spore majhne vrednosti. Pravila tega postopka veljajo tudi za pritožbeni postopek. V zvezi s tem je (glede na vsebino toženčeve laične pritožbe) pomemben predvsem 1. odst. 458. člena ZPP, ki določa, da je mogoče sodbo sodišča prve stopnje v sporih majhne vrednosti izpodbijati le zaradi bistvene kršitve določb pravdnega postopka iz 2. odst. 339. člena ZPP in zaradi zmotne uporabe materialnega prava. Relativne bistvene kršitve določb pravdnega postopka iz 1. odst. 339. člena ZPP in zmotna ali nepopolna ugotovitev dejanskega stanja torej niso dovoljeni pritožbeni razlogi.

6. Pritožbene navedbe v toženčevi laični pritožbi, da naročniškega razmerja za tel. št. ... ni sklenil, da je na račun odvetnice C. C. plačal 128,90 EUR in da stanje dolga ni pravilno ugotovljeno, pa so usmerjene prav v izpodbijanje ugotovljenega dejanskega stanja, to je v izpodbijanje ugotovitve o tem, da je bilo naročniško razmerje med pravdnima strankama za sporno telefonsko številko sklenjeno in o višini dolga. Na te trditve zato pritožbeno sodišče ne bo odgovarjalo. Dodaja le to, da bi moral pritožnik te navedbe (predvsem pa dokaze zanje) ponuditi pred sodiščem prve stopnje in sicer v vlogi, ki jo je imel možnost vložiti, ko je prejel dopolnitev tožbe, tej tožbi priložena dokazila in poziv sodišča, da na vlogo tožnika odgovori.

7. Pritožbeno sodišče je po uradni dolžnosti odločitev preizkusilo še v obsegu drugega odstavka 350. člena ZPP. Ugotovilo je, da je sodišče prve stopnje ob upoštevanju dejanskih ugotovitev, ki izhajajo iz izpodbijane sodbe (in na katere je pritožbeno sodišče vezano) materialno pravo uporabilo pravilno, prav tako pa ni storilo uradoma upoštevnih kršitev postopka.

8. Pritožba je glede na obrazloženo neutemeljena. Pritožbeno sodišče jo je zato zavrnilo in na podlagi 353. člena ZPP sodbo potrdilo.

9. Odločitev o stroških pritožbenega postopka je odpadla, ker niso bili priglašeni.