Jedro

Pri določanju nadomestila je treba upoštevati poleg vrednosti zemljišča, uporabljenega za nujno pot še to, kakšna škoda nastane na nepremičnini zaradi same ustanovitve ali razširitve nujne poti, za koliko se s tem zmanjša vrednost obremenjene nepremičnine kakor tudi način uporabe in vrsto poti. Pri izračunu nastale škode predstavlja enega od elementov morebitna zmanjšana možnost gospodarskega izkoriščanja in uporabe celotne obremenjene nepremičnine.

Izrek

Pritožbi se ugodi, sklep sodišča prve stopnje se razveljavi in zadeva vrne prvemu sodišču v ponovno odločanje.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z napadenim sklepom določilo nujno pot za potrebe parcele št. 749/57 in 749/41, obe k. o. X (točka I. izreka sklepa). Nujna pot se uporablja za hojo in vožnjo z motornimi vozili ter delovnimi stroji za namen uporabe in vseh vrst vzdrževanja ter investicij zemljišča ter stavbe na parcelah 749/57 in 749/41. Sestavni del je skica na list. št. 165 (točka II. izreka sklepa). Odločilo je tudi, da morata predlagatelja nasprotni udeleženki plačati denarno nadomestilo v višini 38,08 EUR v 15 dneh od pravnomočnosti sklepa, skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi od pravnomočnosti do plačila (točka III izreka sklepa). Odločilo je tudi, da sta predlagatelja dolžna nasprotni udeleženki povrniti potrebne stroške nepravdnega postopka, ki pa bodo odmerjeni s posebnim sklepom, ko bodo priglašeni (točka IV izreka sklepa).

2. Zoper sklep se je iz vseh pritožbenih razlogov pritožila nasprotna udeleženka, ki predlaga, da pritožbeno sodišče pritožbi ugodi in sklep razveljavi ter zadevo vrne prvostopnemu sodišču v ponovno odločanje pred drugim sodnikom. Navaja, da sklep nima razlogov o odločilnih dejstvih – nima obrazloženih procesnih odločitev sodišča, sprejetih dokaznih sklepov. Sodnik je ob zaključku naroka na kraju samem sprejel sklep, da se narok preloži za nedoločen čas, a naroka ni bilo. Prav tako sodnik ni izdelal skice, iz katere bi moral biti razviden potek nujne poti (kršitev 142. člena ZNP). Sodišče je postavilo izvedenca in mu kar naložilo vris predlagane nujne poti. Zoper to je nasprotna udeleženka ugovarjala in predlagala razveljavitev sklepa, a sodišče o tem ni sprejelo nobene odločitve. Nasprotna udeleženka je na mnenje izvedenca podala pripombe in zahtevala neposredno zaslišanje, a se sodišče do tega ni opredelilo. Glede na očitno ignorantsko delovanje sodišča je nasprotna udeleženka sama angažirala geodeta, ki je izdelal dve varianti nujne poti, a tudi potem sodišče ni storilo nič. Pridobila je tudi arhivsko dokumentacije hiše v lasti predlagateljev, iz katere izhaja vrisana dovozna pot na severovzhodni strani hiše predlagateljev. Zakon predvideva več pogojev, ki morajo biti izpolnjeni kumulativno, da se nujna pot ustanovi. V obravnavanem primeru ni izpolnjen niti en pogoj. Predlagatelja že imata dostop do javne poti. Dejstvo, da avta ne moreta pripeljati pred vhod stanovanjske hiše ne predstavlja podlage za ustanovitev nujne poti. Gre za vprašanje ugodja. Navzven vidni znaki obstoječe trase na predlagani nujni poti so posledica dejstva, da sta predlagatelja izkoriščala odsotnost nasprotne udeleženke in sta pot uporabljala nezakonito. V zvezi z zatrjevanjem sodišča, da je služnost po parceli št. 749/43 namenjena le hoji in vožnji, ne pa tudi parkiranju, bi bilo smiselno, da bi predlagatelja v postopek pritegnila lastnika te nepremičnine. Pot po severozahodni strani je tudi krajša in manj obremenjuje zemljišče, po katerem poteka. Sodišče bi moralo postaviti izvedenca gradbene stroke, ki bi podal mnenje glede možnih dostopov do nepremičnine predlagateljev. S predlagano nujno potjo bo ostala nasprotna udeleženka brez parkirnega mesta, razvrednotena bo tudi gradbena parcela. Geodet A. je pripravil geodetski načrt za pripravo projektne dokumentacije, kjer je vrisan tudi predvideni objekt, preko katerega naj bi potekala predlagana nujna pot. Nesprejemljivo in nezakonito je postopanje sodišča, ki je kar samo ugotovilo nadomestilo za nujno pot v višini 38,08 EUR. V praksi sodišče za izračun ustrezne odškodnine angažira izvedenca, saj samo za to nima ustreznega znanja.

3. Predlagatelja sta podala odgovor na pritožbo. Zavračata vse pritožbene navedbe nasprotne udeleženke in priglašata stroške odgovora na pritožbo.

4. Pritožba je utemeljena.

5. Nujna pot se določa po pravilih nepravdnega postopka. V tem postopku sodišče izvaja dokaze brez dokaznega sklepa, zato očitek pritožbe, da sodišče ni sprejelo dokaznih sklepov, ni utemeljen. ZNP v drugem odstavku 141. člena sicer res določa, da sodišče na naroku na kraju samem napravi skico, iz katere mora biti razviden potek nujne poti, a je poudariti, da je v obravnavanem primeru situacija na terenu takšna, da je sodišče že na podlagi fotografij, ki jih je napravil sodnik in dejstva, da je pot v naravi dobro vidna, izvedencu lahko natančno opisalo, kje pot poteka in naj jo geodet odmeri. Ker je izvedenec pot le odmeril tako, kot mu je naložilo sodišče, se do vprašanj, ki jih je nasprotna udeleženka navedla v pripombah na mnenje, niti ne bi mogel opredeliti. Na vprašanje, ali je pot, ki jo je določilo sodišče smotrna ali ne, bi lahko odgovoril le izvedenec druge (gradbene) stroke.

6. Glede mnenja geodeta A. je poudariti le to, da ga je angažirala nasprotna udeleženka sama in lahko njegove ugotovitve predstavljajo le del njene trditvene podlage. Glede arhivske dokumentacije – lokacijskega in gradbenega dovoljenja, ki ga je pridobila nasprotna udeleženka za hišo predlagateljev, se pritožbeno sodišče v celoti sklicuje na obrazložitev prvega sodišča v točki 9 obrazložitve napadenega sklepa in obrazložitev povzema kot svojo. Dodati je, da v primeru, kadar se določa nujna pot, je treba reševati obstoječe stanje, ki v konkretnem primeru izkazuje, da nepremičnini predlagatelja za redno rabo (z avtom) nimata povezave z javno cesto.

7. Pritožbeno sodišče pa tudi nima pomislekov v pravilnost odločitve prvega sodišča glede ustanovitve in samega poteka nujne poti po parceli št. 764/4 k. o. X. Parceli predlagateljev ležita v dokaj strmem bregu. Iz služne poti po parceli 749/43 lahko dostopata do svojih parcel oziroma do hiše stoječe na parceli 749/41 le peš in sicer najprej po zelenem pasu, ki je v lasti B. B., nato pa po stopnicah do hiše. Stopnice ne potekajo po parceli v lasti predlagateljev. Drži tudi ugotovitev, da na služni poti nimata možnosti oziroma pravice parkiranja vozila. Služnost po parceli 749/43 je v zemljiški knjigi vpisana le v korist parcele 749/41, ne pa tudi v korist parcele 749/57 (slednja parcela tako nima potne povezave z javno cesto). Dejstvo, da predlagatelja avta ne moreta pripeljati neposredno pred vhod stanovanjske hiše je po oceni pritožnice zgolj vprašanje ugodja. Po presoji pritožbenega sodišča po vsem zgoraj povedanem takemu zaključku pritožnice ni mogoče slediti.

8. Sodišče dovoli nujno pot za nepremičnino, ki nima za redno rabo potrebne zveze z javno cesto ali pa bi bila taka zveza povezana z nesorazmernimi stroški (88. člen SPZ). Prvo sodišče je ocenilo, da bi bili za vzpostavitev potne povezave po parceli 749/43 povezani nesorazmerni stroški. Tu ne gre le za vprašanje parkirnega mesta, kot to meni pritožba, pač pa za precej več. Da bi predlagatelja speljala pot do svoje parcele, bi bili, glede na konfiguracijo zemljišča, potrebni večji posegi. Kot je zapisalo prvo sodišče, je v današnjem času z uporabo vseh vrst tehnologij zgraditi možno marsikaj, a to obenem pomeni, da bi nastali visoki, nesorazmerni stroški. Sodišče je jasno, nepristransko in na podlagi ogleda ocenilo, da je najprimernejša pot, ki poteka po trasi, kot jo je odmeril izvedenec. Pri odločitvi je kot ključno upoštevalo dejstvo, da gre pri tej trasi za že obstoječo in utrjeno pot, ki sta jo predlagatelja dalj časa uporabljala. Tudi po oceni pritožbenega sodišča z izpodbijano odločitvijo uporaba nepremične nasprotne udeleženke ne bo onemogočena.

9. Utemeljeno pa pritožba graja odločitev prvega sodišča v točki III izreka sklepa – odločitev o višini nadomestila za določeno nujno pot. Prvo sodišče je odškodnino določilo samo, pri tem pa upoštevalo vrednost obremenjenega zemljišča po podatkih GURS in tudi, da na poti ne bodo potrebni novi gradbeni posegi. SPZ v tretjem odstavku 89. člena določa, da je za dovoljeno nujno pot upravičenec dolžan plačati zavezancu primerno nadomestilo. Pri določanju nadomestila je treba upoštevati poleg vrednosti zemljišča, uporabljenega za nujno pot še to, kakšna škoda nastane na nepremičnini zaradi same ustanovitve ali razširitve nujne poti, za koliko se s tem zmanjša vrednost obremenjene nepremičnine kakor tudi način uporabe in vrsto poti. Pri izračunu nastale škode predstavlja enega od elementov morebitna zmanjšana možnost gospodarskega izkoriščanja in uporabe celotne obremenjene nepremičnine. Prvo sodišče pri določanju odškodnine ni upoštevalo vsega prej povedanega. Pa tudi sicer bi lahko višina primernega nadomestila izračunal in določil le izvedenec ustrezne stroke.

10. Kadar se določi nujna pot, mora sodišče obenem s samo določitvijo trase nujne poti odločiti tudi o primernem nadomestilu. V posledici povedanega je bilo odločitev prvega sodišča v celoti razveljaviti. V ponovljenem postopku bo moralo sodišče s pomočjo strokovnjaka ugotoviti višino primernega nadomestila, nato pa o zadevi ponovno odločiti.

11. Pritožba sodniku, ki je odločal o zadevi očita, da je postopal arbitrarno in samovoljno in zato predlaga, da se zadeva, v primeru uspeha, dodeli drugemu sodniku. Višje sodišče zadeve ni dodelilo v delo drugemu sodniku (356. člen ZPP). V izpodbijani odločitvi ni našlo ničesar, kar bi kazalo na samovoljo oziroma arbitrarnost sodnika. Kot že prej povedano, pritožbeno sodišče nima pomislekov v določeno nujno pot, napačno je sodišče postopalo le tedaj, ko je samo (brez izvedenca) določilo višino denarnega nadomestila.