Jedro

Elektronska pošta prokurista in na katerega se je kot odločilnega oprlo sodišče prve stopnje je le eden od dokazov. Tega bi moralo oceniti skupaj z ostalimi predlaganimi dokazi, konkretno tožene stranke z zaslišanjem poštnega delavca J. A. in prokurista tožene stranke. Vendar sodišče prve stopnje tega dokaza ni izvedlo in tožena stranka v pritožbi utemeljeno navaja, da ji je bil preprečen dokaz, s katerim je želela izpodbiti dokazni pomen javne listine.

Izrek

I. Pritožbi se ugodi, sklep se razveljavi in se zadeva vrne sodišču prve stopnje v nov postopek.

II. Odločitev o stroških tega pritožbenega postopka se pridrži za končno odločbo.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z v uvodu navedenim sklepom zavrnilo predlog tožene stranke za vrnitev v prejšnje stanje (I. točka izreka) in za razveljavitev klavzule pravnomočnosti ter izvršljivosti sklepa z dne 24. 6. 2020 (II. točka izreka). Zavrglo je ugovor zoper sklep z dne 24. 6. 2020 (III. točka izreka). Ugotovilo je, da je Pošta Slovenije vročala toženi stranki osebno sklep z dne 24. 6. 2020 in drugopis tožbe z dne 18. 6. 2020 s prilogami. Iz vročilnice izhaja, da vročevalec 26. 6. 2020 pisma naslovniku ni mogel izročiti osebno niti ga ni mogel izročiti nobenemu od odraslih članov gospodinjstva, zato je v hišnem predalčniku naslovnika pustil obvestilo, v katerem je navedeno, kje je pisanje in rok 15 dni, v katerem ga mora dvigniti. Da je na dan vročitve obvestila tožena stranka imela predalčnik, smiselno potrjuje elektronski dopis tožene stranke z dne 22. 7. 2020, da je bil hišni predalčnik zaradi vandalizma poškodovan od 10. do 13. 7. 2020, torej ne 26. 6. 2020, ko se je v hišnem predalčniku pustilo obvestilo. Elektronski dopis tožene stranke je v nasprotju z njenimi trditvami v predlogu, da gre za predalnik steklene fronte, ki je bil v času 26. 6. 2020 razbit oziroma v popravilu. Sodišče ne dvomi, da je poštni vročevalec 26. 6. 2020 pustil obvestilo o prispelem pismu v hišnem predalčniku kot to izhaja iz vročilnice, zato njegovo zaslišanje ni potrebno.

2. Zoper ta sklep sodišča prve stopnje vlaga pritožbo tožena stranka po pooblaščencu iz vseh pritožbenih razlogov po prvem odstavku 338. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju: ZPP) v zvezi s 366. členom ZPP. V pritožbi navaja, da je brez izvedbe dokazovanja, ki ga je sodišče prve stopnje preprečilo, toženi stranki preprečen dokaz, da obvestilo o došlem sodnem pisanju dejansko ni bilo puščeno v predalčniku niti drugje ne glede na to, kaj naj bi pisalo na vročilnici. Tožena stranka je v prepričanju uspešnosti dokaza predlagala zaslišanje priče J. A., delavca .... Nesprejemljiva je odločitev, ko sodišče sprejme za upoštevno obvestilo tožene stranke z dne 22. 7. 2020, ki vsebuje predstavitev o stanju 13. 7. 2020 oziroma med 10. in 13. 7. 2020, a hkrati odkloni, zavrne kot upoštevno in predlagano dokazovanje tožene stranke z zaslišanjem B. O., podpisnika dopisa, ki je v nejasnosti možnega dogajanja prikazal zgolj en segment stanja, izhajajočega iz prisotnega vandalizma.

3. Tožeča stranka v odgovoru na pritožbo navaja, da iz zabeležke na kuverti resnično izhaja, da prejemnik nima predalčnika, vendar je prepričljiva razlaga sodišča, da se nanaša na termin, ko je vročevalec skušal pustiti pisanje, ne na dan, ko je bilo v predalčniku puščeno obvestilo o pošiljki 26. 6. 2020. Pritožnik ne navaja kaj je počel od dne 26. 6. do 9. 7. 2020 in zakaj v tem času ni pogledal predalčnika, ko je bil glede na lastne navedbe funkcionalen, zaradi česar je pritožba pomanjkljivo obrazložena oziroma v nasprotju z lastnimi navedbami.

4. Pritožba je utemeljena.

5. Tožena stranka izpodbija dokazni pomen vročilnice, po kateri naj bi ji poštni delavec pustil v hišnem predalčniku obvestilo o prispelem pismu 26. 6. 2020. Za to je podala relevantne trditve in dokaze. Elektronska pošta prokurista z dne 22. 7. 2020 (list. št. 12 spisa) in na katerega se je kot odločilnega oprlo sodišče prve stopnje je le eden od dokazov. Tega bi moralo oceniti skupaj z ostalimi predlaganimi dokazi, konkretno tožene stranke z zaslišanjem poštnega delavca J. A. in prokurista tožene stranke. Vendar sodišče prve stopnje tega dokaza ni izvedlo in tožena stranka v pritožbi utemeljeno navaja, da ji je bil preprečen dokaz, s katerim je želela izpodbiti dokazni pomen javne listine. Sodišče prve stopnje je zmotno uporabilo materialnopravno določbo 42. člena Zakona o izvršbi in zavarovanju1 in zaradi tega nepopolno ugotovilo dejansko stanje. Sodišče druge stopnje je ocenilo, da glede na naravo stvari in okoliščine primera, zlasti zaradi zagotavljanja pravice do pritožbe po 25. členu Ustave RS in ker narok izvede sodišče prve stopnje, ne more samo odpraviti omenjene pomanjkljivosti. Ugodilo je pritožbi, razveljavilo sklep sodišča prve stopnje in mu zadevo vrnilo v nov postopek (prvi odstavek 355. člena ZPP v zvezi s 3. točko 365. člena ZPP).

6. V novem postopku naj sodišče prve stopnje izvede dokaz z zaslišanjem delavca pošte in prokurista tožene stranke oziroma strank. Nato naj odloči o predlogih tožene stranke.

7. Odločitev o stroških tega pritožbenega postopka se pridrži za končno odločbo (tretji odstavek 165. člena ZPP).

1 Zatrjevanje nepravilne vročitve in zahtevanje vrnitve v prejšnje stanje se izključujeta (sklepi VSL I Ip 1537/2016, I Cpg 868/2016, I Cp 3370/2014).