Jedro

Za uporabo 157. člena ZPP morata biti izpolnjena dva pogoja: da toženec že pred pravdo ni dal povoda za tožbo in da pripozna tožbeni zahtevek, preden se v sodnem postopku spusti v njegovo obravnavo.

Izrek

I. Pritožba se zavrne in se potrdi izpodbijani sklep o stroških (točka II izreka).

II. Tožena stranka je v roku 15 dni od prejema tega sklepa dolžna povrniti tožeči stranki stroške pritožbenega postopka v višini 57,00 EUR, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi od prvega dne po izteku paricijskega roka do plačila.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je izdalo sodbo na podlagi pripoznave, s katero je ugotovilo, da je tožnik na podlagi priposestvovanja lastnik parc. št. 1181 k.o. ..., do celote. Toženi stranki je naložilo v plačilo tožnikove pravdne stroške v višini 321,35 EUR, v primeru zamude s pripadajočimi zakonskimi zamudnimi obrestmi (točka II izreka).

2. Zoper sklep o stroških (točka II izreka) vlaga pritožbo tožena stranka. Uveljavlja vse pritožbene razloge iz prvega odstavka 338. člena ZPP1. Navaja, da je odločitev o stroških v nasprotju s 157. členom ZPP. Zaradi takojšnje pripoznave tožbenega zahtevka bi morala tožeča stranka povrniti stroške toženi stranki in ne obratno, kot je zmotno odločilo sodišče prve stopnje. Odločitev o stroških ni obrazložena, saj ni jasno, kaj je bilo priznano in ali so bili stroški potrebni. Predlaga spremembo sklepa tako, da naj tožeča stranka sama trpi svoje stroške na prvi stopnji. Podrejeno se zavzema za razveljavitev in vrnitev zadeve sodišču prve stopnje v novo odločanje. Predlaga tudi povrnitev pritožbenih stroškov.

3. Tožeča stranka je odgovorila na pritožbo. Predlaga njeno zavrnitev in plačilo stroškov pritožbenega postopka. Toženka je res pripoznala tožbeni zahtevek. Vendar je pred pravdo zavračala sporazumno ureditev spornega razmerja. Prenos lastninske pravice je pogojevala s plačilom visoke kupnine. S tem je dala povod za tožbo, česar ni nikoli zanikala, tudi v pritožbi ne. Ni podlage, da bi moral tožnik sam kriti pravdne stroške. V sodbi so odmerjeni po jasno specificiranem stroškovniku, priglašenem v tožbi. Podaja izračun, ki je identičen izračunu v izpodbijani odločbi.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. Po prejemu toženkine izjave o pripoznavi tožbenega zahtevka je sodišče prve stopnje na podlagi 316. člena ZPP izdalo sodbo na podlagi pripoznave. O pravdnih stroških je odločilo po načelu uspeha (prvi odstavek 154. člena ZPP), ker je ocenilo, da je tožena stranka v pravdi propadla. Kot izhaja iz točke 3 sodbe, je stroške v dejanskem pogledu priznalo po priglašenem stroškovniku tožeče stranke in jih ovrednotilo upoštevaje materialnopravna določila Zakona o sodnih taksah in Odvetniške tarife. Konkretna odmera pravdnih stroškov in izračun po višini sta opravljena na specificiranem stroškovniku na list. št. 4 spisa, kar omogoča vsebinski preizkus sprejete odločitve tako pritožbenemu sodišču kot pravdnim strankam. Vsebinska obrazložitev stroškovne odločitve v sodbi je zato zadostna in ni obremenjena z očitano absolutno bistveno kršitvijo pravil postopka po 14. točki drugega odstavka 339. člena ZPP.

6. Pritožnica se neutemeljeno sklicuje na določbo 157. člena ZPP in (tudi v nasprotju z njo) predlaga, naj tožeča stranka sama trpi svoje pravdne stroške.

7. Po 157. členu ZPP mora tožnik povrniti pravdne stroške toženi stranki, če slednja ni dala povoda za tožbo in če je pripoznala tožbeni zahtevek v odgovoru na tožbo oziroma na glavni obravnavi, preden se je spustila v obravnavanje glavne stvari. Tožeča stranka v odgovoru na pritožbo upravičeno opozarja, da se je tožena stranka pred pravdo upirala sporazumni ureditvi spornega razmerja, kar je tožnik trdil in dokazoval v tožbi, toženka pa tega ni prerekala ne na prvi stopnji ne v pritožbi. To pomeni, da je s predpravdnim nasprotovanjem dala povod za tožbo in do povračila svojih stroškov zaradi pripoznave tožbenega zahtevka ni upravičena. Za uporabo 157. člena ZPP morata biti namreč izpolnjena oba pogoja: da toženec že pred pravdo ni dal povoda za tožbo in da pripozna tožbeni zahtevek, preden se v sodnem postopku spusti v njegovo obravnavo.

8. Neutemeljen je tudi pritožbeni predlog, naj tožeča stranka sama trpi svoje pravdne stroške. Meri na uporabo drugega odstavka 154. člena ZPP, ki pa se lahko uporabi le tedaj, kadar stranka delno uspe v pravdi, za kar v obravnavani zadevi ne gre. Po pravilni ugotovitvi sodišča prve stopnje je namreč tožnik v pravdi v celoti uspel. 9. Odločitev o stroških je torej pravilna in ni obremenjena z uveljavljanimi niti uradno upoštevnimi procesnimi kršitvami. Zato je bilo trega pritožbo na podlagi prvega odstavka 166. člena ZPP s sklepom zavrniti in potrditi odločitev sodišča prve stopnje (2. točka 365. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 366.a člena ZPP).

10. O pritožbenih stroških je odločeno na podlagi prvega odstavka 165. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 154. člena istega zakona. Ker pritožnica s pritožbo ni uspela, ni upravičena do povračila svojih pritožbenih stroškov. Pač pa mora povrniti tožniku njegove stroške z odgovorom na pritožbo. Odmerjeni so po priglašenem stroškovniku na odgovoru na pritožbo in po OT2: 100 točk za pritožbo zoper procesni sklep (po tarifni številki 21/2 od pritožbene vrednosti spora 321,35 EUR), 2 % za materialne stroške in 22 % DDV, kar upoštevaje vrednost točke 0,459 EUR v času odločanja skupaj znese 57,00 EUR. V primeru zamude s plačilom bo toženka dolgovala tudi zakonske zamudne obresti od prvega dne po izteku roka za plačilo naprej3. 1 Zakon o pravdnem postopku, Uradni list, št. 26/1999 s spremembami. 2 Odvetniška tarifa, Uradni list RS, št. 2/2015. 3 Načelno pravno mnenje, občna seja VSS, 13. 12. 2006, Pravno mnenje 1/2006, stran 7.