Jedro

Vsak, ki je napaden, ima pravico, da se brani. Tega dejstva ne more ovreči vedenje storilca, da se žrtev vdaja prekomernemu uživanju alkoholnih pijač in da je v takšnem stanju agresivna.

Izrek

Pritožbi zagovornice obt. R. L. se ugodi in sodba sodišča prve stopnje razveljavi ter zadeva vrne v novo sojenje.

Obrazložitev

Z zgoraj navedeno sodbo je sodišče prve stopnje obt. R. L. spoznalo za krivega kaznivega dejanja povzročitve smrti iz malomarnosti po 129. členu Kazenskega zakonika (KZ) in mu za navedeno kaznivo dejanje izreklo kazen šest mesecev zapora. Po četrtem odstavku 95. člena Zakona o kazenskem postopku (ZKP) je sodišče obtoženca oprostilo plačila vseh stroškov kazenskega postopka iz 1. do 6. točke drugega odstavka 92. člena ZKP in odločilo, da se potrebni izdatki in nagrada obtoženčeve zagovornice izplačajo iz proračuna.

Zoper to sodbo se je pritožila obtoženčeva zagovornica iz pritožbenih razlogov zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja in zaradi odločbe o kazenski sankciji. Pritožbenemu sodišču predlaga, naj obtoženca oprosti obtožbe oziroma podrejeno, naj mu izreče ustrezno nižjo kazen.

V skladu z določbo prvega odstavka 378. člena ZKP je pritožbeno sodišče obvestilo o seji senata višjega državnega tožilca v Mariboru, obtoženca in njegovo zagovornico. Seje se je udeležila le slednja, ker pa sta bila obtoženec in višji državni tožilec o njej pravilno obveščena, je bila opravljena v skladu z določbo četrtega odstavka 378. člena ZKP v njuni odsotnosti.

Pritožba je utemeljena.

Uveljavljani pritožbeni razlog zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja je po oceni pritožbenega sodišča vsekakor podan.

Pritožbeno sodišče namreč soglaša s pritožbenimi izvajanji, da dejansko stanje obravnavanega kaznivega dejanja še ni bilo tako zanesljivo ugotovljeno, da ne bi bilo nobenih pomislekov o pravilnosti prvostopnega krivdnega izreka, oziroma kaže, da je ta vsaj preuranjen, dokler ne bo dejansko stanje natančneje raziskano.

Sodišče prve stopnje je v obrazložitvi napadene sodbe sicer navedlo, da "zagovor obtoženca sprejema", ni pa mu verjelo, da je ravnal v silobranu. Razlogi napadene sodbe, ki zavračajo zatrjevani silobran, po oceni pritožbenega sodišča nikakor niso prepričljivi, ker ima vsak, ki je napaden, pravico, da se brani. Tega dejstva ne more ovreči vedenje storilca, da se žrtev vdaja prekomernemu uživanju alkoholnih pijač in da je v takšnem stanju agresivna. Razen tega obstaja poleg silobrana tudi prekoračeni silobran, glede katerega pa se sodišče prve stopnje sploh ni opredelilo.

Sicer pa pritožbeno sodišče meni, da zaenkrat sploh še ni bil ugotovljen natančen vzrok smrti M. L. Iz podatkov spisa izhaja, da je bila ta po končanem in očitno uspešnem zdravljenju na nevrokirurškem oddelku Splošne bolnišnice v Mariboru dne 3/4-1997 "zaradi nadaljnje nege premeščena v Depandanso na Pljučno Pohorje" in da je bila na kontrolni pregled naročena šele za 1/9-1997. V spisu ni nobenih podatkov, kaj se je s pokojno oškodovanko dogajalo v zadnjem tednu njenega življenja in zaradi česa je sploh umrla, ni namreč razvidno, ali je bila po smrti obducirana oziroma zakaj ni bila, ko se je njeno zdravstveno stanje poslabšalo, prepeljana nazaj v bolnico v Mariboru.

V obravnavani zadevi je sicer podal izvedensko mnenje zdravnik, ki pa očitno tudi ni razpolagal s podatki o zdravstvenem stanju pokojne oškodovanke v zadnjem tednu njenega življenja, pa je zato njegovo izvedensko mnenje vprašljivo. Sicer pa je običaj, da poda mnenje o vzroku smrti zdravnik patolog, in sicer na podlagi ugotovitev pri obdukciji, kar pa se v obravnavanem primeru ni zgodilo.

Iz navedenih razlogov je pritožbeno sodišče ugodilo pritožbi obtoženčeve zagovornice in razveljavilo napadeno sodbo. V novem sojenju bo treba dokazovanje dopolniti v nakazanih smereh in o zadevi ponovno odločiti.

Sklep pritožbenega sodišča temelji na določilu prvega odstavka 392. člena ZKP.