Jedro

Nepravdno sodišče ni pristojno za ugotavljanje lastninske pravice in določanje solastninskih deležev.

Za presojo, ali je stvar fizično deljiva, je odločilno stanje ob delitvi.

Izrek

I. Pritožbi se delno ugodi in se sklep sodišča prve stopnje v I. in V. točki izreka razveljavi.

II. Sicer se pritožba zavrne in se v preostalem delu (II., III., IV., VI. in VII. točka izreka) sklep sodišča prve stopnje potrdi.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je sklenilo: (I.) da sta predlagateljica v deležu do 2/3, nasprotni udeleženec pa v deležu do 1/3, solastnika nepremičnin k. o. ..., parcele 134/5 in parcele 134/9; (II.) da se navedeni nepremičnini razdelita tako, da ju prevzame v last in posest predlagateljica in tako postane njuna lastnica do celote; (III.) da je dolžna predlagateljica plačati nasprotnemu udeležencu 64.923,33 EUR, najkasneje v treh mesecih od pravnomočnosti sklepa, skupaj z obrestmi; (IV.) da ima nasprotni udeleženec do celotnega poplačila navedene terjatve zakonito zastavno pravico na doslej solastnih nepremičninah; (V.) da mora predlagateljica v 30 dneh po pravnomočnosti sklepa izročiti nasprotnemu udeležencu premične stvari, ki se nahajajo na nepremičninah; (VI.) da znašajo skupni stroški postopka 2.671,72 EUR in da mora nasprotni udeleženec plačati predlagateljici 890,57 EUR skupnih stroškov z obrestmi; (VII.) da predlagateljica in nasprotni udeleženec nosita vsak svoje stroške postopka.

2. Nasprotni udeleženec v pritožbi uveljavlja vse zakonske pritožbene razloge. Predlaga razveljavitev izpodbijanega sklepa in vrnitev zadeve sodišču prve stopnje v nov postopek. Navaja, da je sodišče grobo kršilo njegovo ustavno varovano pravico do zasebne lastnine, saj ga je z izpodbijanim sklepom dejansko razlastninilo. Sporne nepremičnine je mogoče fizično deliti. Dejstvo, da bi predlagateljica na ta način dobila vrednostno manj, kot znaša njen solastni delež, ne more biti ovira za fizično delitev. Sodišče ni preverilo, ali je nasprotni udeleženec predlagateljici pripravljen izplačati 35.281,00 EUR večvrednosti. Udeleženca bi tako dobila v last tisti del nepremičnine, ki ga že ves čas izključno uporabljata. Sodišče je nemožnost fizične delitve napačno utemeljilo s tem, da ima predlagateljica večji interes za prevzem nepremičnine v celoti. Poleg tega pravica tistega solastnika, ki se upira izvedbi določenih gradbenih posegov, ne more imeti prednosti pred pravico tistega, ki se zavzema za fizično delitev solastne nepremičnine in je pripravljen nositi vse stroške v zvezi s takimi posegi. Zaključek sodišča, da bi znašala potrebna gradbena dela za funkcionalno ločitev predvidenih stanovanjskih enot več kot 5% vrednosti nepremičnin, ki so predmet delitve, nima podlage. Izvedenec tega ni ocenil. Za povrh je električna instalacija dejansko že ločena, ločitev vodovodne instalacije pa ni obvezna. Prehod med stanovanji je ločen z zaklenjenimi vrati. Izdelava predelne stene ni potrebna. Ločitev centralnega ogrevanja pa bi bilo mogoče izvesti že za 5.000,00 EUR. Izvedenec bi moral podati še predlog fizične delitve, v katerem ni predvidena ločitev centralnega ogrevanja, tako da bi bila kurilnica in dostop do nje skupni del stavbe, kar bi bilo najbolj smotrno in bolj skladno s solastnimi deleži. Nasprotni udeleženec se strinja tudi z varianto, po kateri bi predlagateljica prevzela v izključno last del kleti, on sam pa bi si uredil svoj ločen sistem ogrevanja. Možnosti za fizično delitev je še mnogo, vendar nasprotni udeleženec predlogov in pripomb v tej smeri ni podal, ker je sodišče zanemarilo materialno procesno vodstvo. Sicer pa je izvedensko mnenje tudi napačno. Izvedenec je uporabil isti koeficient za izračun računske površine tako v kletnih prostorih kot v novo izdelanih prostorih v mansardi. Izvedenec se nadalje ni izjasnil, ali je bil objekt legalno dograjen, kar vpliva na vrednost nepremičnine in njeno delitev. Tudi izpodbijani sklep o tem nima razlogov. Pri izračunu vrednosti nepremičnin izvedenec ni izbral primerljivih prodaj in jih ustrezno prilagodil. Na pripombe nasprotnega udeleženca ni odgovoril. Sodišče nasprotnega udeleženca ni poučilo, da sme predlagati novega izvedenca. Izpodbijani sklep je zanj sklep presenečenja. Poleg tega je sodišče neosnovano ugotavljalo obstoj solastninske pravice udeležencev. Izrek, ki se nanaša na izročitev premičnin, pa je tudi nedoločen in neizvršljiv.

3. Predlagateljica v odgovoru na pritožbo pritrjuje razlogom izpodbijanega sklepa. Ponavlja, da že vrsto let živi v solastni nepremičnini, ki jo tudi sama vzdržuje, medtem ko se je nasprotni udeleženec že leta 2001 izselil. Sobivanje ali dogovor z njim nista mogoča. 4. Pritožba je delno utemeljena.

5. Predlagateljica je predlagala sodišču naj razdeli solastni nepremičnini udeležencev postopka, ki v naravi predstavljata stanovanjsko hišo s pripadajočim zemljiščem. Sodišče prve stopnje je brez zakonske podlage v izpodbijani sklep vključilo tudi ugotovitev, kolikšna solastninska deleža pripadata udeležencema postopka na predmetu delitve. To vprašanje med udeležencema ni bilo sporno, sicer bi moralo sodišče nepravdni postopek prekiniti in ju napotiti na pravdo (118. člen Zakona o nepravdnem postopku; v nadaljevanju ZNP). Nepravdno sodišče namreč ni pristojno za ugotavljanje lastninske pravice in določanje solastninskih deležev. Ugotovitev, ki jo vsebuje I. točka izreka izpodbijanega sklepa, sodi v obrazložitev sklepa, v izreku pa je ne samo nepotrebna in odveč, ampak je z njo sodišče tudi prekoračilo predlog. Sodišče druge stopnje je zato izpodbijani sklep v tem delu razveljavilo (3. točka 365. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) v zvezi s 37. členom ZNP).

6. Enako je ravnalo tudi z odločitvijo, ki jo vsebuje V. točka izreka izpodbijanega sklepa. Pritožba utemeljeno izpostavlja, da je sklep v tem delu nedoločen in neizvršljiv. Sklicevanje sodišča prve stopnje na prvi odstavek 124. člena ZNP je materialnopravno zgrešeno. Res je, da sodišče v sklepu o delitvi stvari odloči tudi, da morajo udeleženci, ki imajo stvar oziroma dele stvari v svoji posesti, te izročiti udeležencem, ki jim pripadajo po delitvi stvari. Prezrlo pa je, da se izdani sklep o delitvi nanaša na solastni nepremičnini, medtem ko premične stvari udeležencev postopka sploh niso bile predmet obravnavanja v postopku.

7. V preostalem delu pa je izpodbijani sklep kljub pritožbenim pomislekom pravilen in zakonit. Ne gre za nedopusten poseg v zasebno lastnino nasprotnega udeleženca, saj je sodišče pri odločanju upoštevalo pravila, ki so za delitev solastnine določena v 70. in 71. členu Stvarnopravnega zakonika (SPZ). Pri tem ni bistveno kršilo procesnih pravic nasprotnega udeleženca.

8. Očitana absolutna bistvena kršitev določb postopka iz 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP ni podana. Izpodbijani sklep je namreč mogoče preizkusiti, čeprav se sodišče ni izrecno opredelilo do pritožnikove trditve, da je bila mansarda stanovanjske hiše zgrajena nelegalno. Ta okoliščina bi brez dvoma lahko vplivala na vrednost celotne nepremičnine, vendar se nasprotni udeleženec tu pritožuje v svojo škodo, saj bi bil v tem primeru tudi njegov solastni delež vreden manj, kar pomeni, da bi bil upravičen do ustreznega nižjega izplačila ob delitvi.

9. Prav tako ni podana očitana absolutna bistvena kršitev iz 8. točke drugega odstavka 339. člena ZPP. Sodišče nasprotnega udeleženca ni bilo dolžno posebej poučevati, naj sam predlaga še druge možne načine delitve ali naj zahteva ponovitev dokazovanja z drugim izvedencem. S takšnimi sugestijami bi sodišče prve stopnje neupravičeno privilegiralo nasprotnega udeleženca v postopku. Pritožbeno sklicevanje na domnevno neukost nasprotnega udeleženca ni sprejemljivo, upoštevaje njegovo visoko izobrazbo. Materialno procesno vodstvo tudi ne sme biti potuha za procesno neskrbnost stranke v postopku. Pripombe in pomisleke nasprotnega udeleženca v zvezi z izvedenskim mnenjem pa je sodišče prve stopnje razčistilo na naroku, ko je poleg udeležencev zaslišalo tudi izvedenca in se tako prepričalo, da v izvedenskem mnenju ni zatrjevanih napak in pomanjkljivosti. Samo pritožnikovo nestrinjanje z izidom dokazovanja zato ne bi bilo dovolj za imenovanje drugega izvedenca. Poleg tega sodišče izpodbijanega sklepa ni oprlo na kakšno presenetljivo pravno podlago ali dejstvo, ki ne bi bilo predmet obravnavanja v postopku, zato je brez podlage očitek, da gre za sklep presenečenja.

10. Jedro pritožbe sicer predstavlja vztrajanje nasprotnega udeleženca, da je solastni nepremičnini mogoče in zato potrebno fizično deliti. To tezo nasprotnega udeleženca je sodišče prve stopnje v izpodbijanem sklepu zanesljivo in pravilno zavrnilo. Res ima fizična delitev stvari v naravi po 70. členu SPZ prednost pred drugimi načini delitve, zato si mora sodišče prizadevati za delitev stvari v naravi. V obravnavanem primeru pa se je izkazalo, da fizična delitev ni mogoča. Predmet delitve je namreč stanovanjska hiša s pripadajočim zemljiščem. Fizična delitev stanovanjske hiše je mogoča le z vzpostavitvijo etažne lastnine. Glede na mnenje izvedenca bi bilo objekt mogoče razdeliti na dve samostojni funkcionalni celoti šele z dodatnimi gradbenimi, obrtniškimi in instalacijskimi deli. Ker predlagateljica s slednjimi ne soglaša, solastna nepremičnina ni (pravno) deljiva. Sodišče prve stopnje je zato ravnalo prav, ko je odločilo, naj pripade predlagateljici proti izplačilu vrednosti solastninskega deleža nasprotnega udeleženca (peti odstavek 70. člena SPZ).

11. Vlaganja v stanovanjsko stavbo, ne glede na njihov obseg in vrednost, pomenijo spremembo solastne stvari. Gre za posel, ki presega redno upravljanje in zahteva soglasje vseh solastnikov (peti odstavek 67. člena SPZ). Kadar se solastnik upira vlaganjem, sodišče njegovega soglasja ne more nadomestiti s svojo odločbo. Potem takem pritožnik s svojo ponudbo, da je pripravljen sam kriti stroške gradbenih in ostalih del, ki so potrebna za vzpostavitev dveh samostojnih stanovanjskih enot, predlagateljice ne more prisiliti k fizični delitvi. Navedeni stroški tudi po presoji pritožbenega sodišča ne bi bili neznatni. Že samo ločitev centralnega ogrevanja bi po mnenju izvedenca stala najmanj 2.000,00 EUR, k temu pa je treba prišteti še izdatke za predelavo električnih instalacij in ureditev ločenega priklopa na električno omrežje, ureditev ločenega sistema vodovodne instalacije, izdelavo predelnih sten in zapore stopnišča iz pritličja v nadstropje ter izdelavo novih vratnih odprtin in zazidave obstoječih, vključno s stroški za pridobitev novega gradbenega dovoljenja. Potemtakem ni upravičen očitek predlagateljici, da zgolj iz nagajivosti nasprotuje fizični delitvi nepremičnin. Končno je za presojo, ali je stvar fizično deljiva, odločilno stanje ob delitvi. Po sedanjem stanju pa brez dodatnih vlaganj s fizično delitvijo ne bi nastali dve ločeni stanovanjski enoti, kot je pojasnil izvedenec, tudi če bi pri delitvi zanemarili razliko v višini solastnih deležev udeležencev. Brez pomena je zato pripravljenost pritožnika, da predlagateljici povrne morebitno manjvrednost njenega dela.

12. Neutemeljeno je tudi pritožbeno vztrajanje, da vlaganja niso potrebna. Stanovanjska hiša ima namreč samo en priključek na elektriko in vodo, prehod iz skupnega hodnika v etaže pa zapirajo zgolj navadna sobna vrata. Za popolno ločitev in nastanek dveh samostojnih funkcionalnih enot bi bila tudi po presoji pritožbenega sodišča nujna vlaganja, ki jih je navedel izvedenec v svojem mnenju. Iz istega razloga niso sprejemljive druge variante fizične delitve, ki jih omenja nasprotni udeleženec v pritožbi. Možnost, da bi kurilnica in dostop do nje ostala skupni del stavbe, pa je izključena že zato, ker je namen delitvenega postopka razdelitev premoženja med solastniki v celoti, torej prenehanje solastninske skupnosti. Izjemoma je dopustno, da del nepremičnine ostane v solastnini, če je podano soglasje solastnikov, ki ostanejo v takšni skupnosti. Ta pogoj v obravnavanem primeru očitno ni izpolnjen, upoštevaje dolgoletne spore med udeležencema in nezmožnost njunega sobivanja.

13. Sodišče prve stopnje je pravilno presodilo, da je predlagateljica izkazala upravičen interes, da namesto civilne delitve solastnih nepremičnin te prevzame v svojo izključno last. Ugotovljene okoliščine primera govorijo v prid takšni odločitvi, predvsem višji solastni delež predlagateljice, dosedanja raba solastnih nepremičnin in izkazana skrb predlagateljice zanje, pa tudi dejstvo, da predlagateljica za razliko od nasprotnega udeleženca nima drugega bivališča. Nasprotni udeleženec solastnih nepremičnin že vrsto let ne uporablja. V njih ima le še nekaj svojih stvari, ki pa jih v postopku ni konkretiziral. Njegova trditev, da s predlagateljico že doslej uporabljata vsak polovico hiše, očitno ne ustreza resnici.

14. Neutemeljeni so tudi pritožbeni pomisleki glede ugotovljene vrednosti solastnih nepremičnin in posledično višine izplačila, do katerega je upravičen nasprotni udeleženec. Izvedenec je njegove pripombe k cenitvi ob zaslišanju prepričljivo zavrnil. Sprejemljivo je pojasnil uporabo spornega koeficienta pri izračunu računske površine, kjer je upošteval stanje posameznih prostorov (v kleti in mansardi), zlasti njihovo višino in obdelavo. Ustrezno je obrazložil tudi uporabo in prilagoditev podatkov o primerljivih prodajah, vključno z nepremičnino na R., ki jo pritožba posebej izpostavlja. Neutemeljen je zato pritožbeni očitek, da nasprotni udeleženec ni dobil odgovora na svoje pripombe k izvedenskemu mnenju. Če z njim niti po zaslišanju izvedenca ni bil zadovoljen, bi pač moral predlagati nove oziroma druge dokaze, pa tega ni storil. 15. Pritožbeni razlogi torej niso utemeljeni, saj je sodišče prve stopnje pravilno in celovito ugotovilo dejansko stanje in tudi pravilno uporabilo materialno pravo. Ker niti uradoma upoštevni pritožbeni razlogi niso podani, je sodišče druge stopnje pritožbo nasprotnega udeleženca zavrnilo in v nerazveljavljenem delu potrdilo izpodbijani sklep (2. točka 365. člena ZPP v zvezi s 37. členom ZNP).

16. Odločitev o zavrnitvi pritožbe vključuje tudi stroške pritožbenega postopka. Nasprotni udeleženec do njihovega povračila ni upravičen. S pritožbo je propadel, sicer pa v nepravdnem postopku vsak udeleženec sam trpi svoje stroške (prvi odstavek 165. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 35. člena ZNP).