Up-396/02 - 8

30. 12. 2003

SKLEP

Ustavno sodišče je v postopku za preizkus ustavne pritožbe A. A. iz Ž. na seji senata dne 12. decembra 2003 in v postopku po četrtem odstavku 55. člena Zakona o Ustavnem sodišču (Uradni list RS, št. 15/94)

sklenilo:

Ustavna pritožba A. A. zoper sodbo Vrhovnega sodišča št. I Up 472/99 z dne 18. 4. 2002 v zvezi s sodbo Upravnega sodišča št. U 1072/97 z dne 12. 5. 1999 in odločbo Ministrstva za okolje in prostor št. 35601/396/95 z dne 9. 4. 1997 ter odločbo Inšpektorata Republike Slovenije za okolje in prostor, Izpostave Grosuplje, št. 356-38/95 z dne 3. 8. 1995 se ne sprejme.

OBRAZLOŽITEV

A.

Ustavna pritožnica navaja, da je lastnica parc. št. 160/5 k.o. Vino, na kateri je zgradila poslovno-stanovanjski objekt.

Nepremičnino je kupila v letu 1978, saj naj bi ji občinski upravni organi zagotavljali, da gre za stavbno zemljišče.

Obljubljena naj bi ji bila legalizacija objekta. Pritožnica obširno navaja, da ji je bil objekt porušen dne 8. 8. 1995 na podlagi odločbe urbanističnega inšpektorja, čeprav je zaprosila za odlog izvršbe. V postopku pred upravnimi in sodnimi organi naj bi bilo nepravilno uporabljeno materialno pravo, ker naj sporna odločba ne bi bila izvršljiva, niti naj ne bi bila ustrezni izvršilni naslov za rušenje, nepravilno naj bi bilo ugotovljeno dejansko stanje, saj naj bi pritožnica vložila predlog za dopolnitev prostorskih ureditvenih pogojev za vas Vino.

Pritožnica pavšalno zatrjuje kršitve 14., 15., 22., 26. in 33. člena Ustave.

B.

Kolikor se pritožničine navedbe nanašajo na zmotno in nepopolno ugotovitev dejanskega stanja ter napačno uporabo prava, je treba pojasniti, da Ustavno sodišče ni instančno sodišče, ki bi presojalo, ali je bilo v inšpekcijskem postopku pravilno ugotovljeno dejansko stanje in pravilno uporabljeno materialno ter procesno pravo. Ta presoja je zaupana upravnim organom, Upravnemu sodišču in Vrhovnemu sodišču, ki odločajo v skladu z Ustavo in zakoni. V skladu s 50. členom Zakona o Ustavnem sodišču (v nadaljevanju ZUstS) se Ustavno sodišče omeji na presojo, ali sporna odločitev temelji na kakšnem, z vidika varstva človekovih pravic, nesprejemljivem pravnem stališču.

Zgolj dejstvo, da pritožnica s pravnimi sredstvi zoper odločitev o odstranitvi nezakonito zgrajenega objekta ni uspela, samo po sebi še ne pomeni kršitve načela enakosti pred zakonom (14. člen Ustave) in s tem pravice do enakega varstva pravic (22. člen Ustave), načela uresničevanja in omejevanja pravic (15. člen Ustave), pravice do povračila škode (26. člen) ter pravice do zasebne lastnine in dedovanja (33. člen Ustave). Za kršitev teh pravic bi šlo, če bi upravni organi ali sodišči zakon uporabili tako, da bi mu dali vsebino, ki bi bila v nasprotju z Ustavo. Za tak primer pa v obravnavani zadevi ne gre.

Glede na navedbe v ustavni pritožbi bi Ustavno sodišče lahko presojalo le, ali je odločitev tako očitno napačna ter brez razumne pravne utemeljitve, da bi jo bilo mogoče označiti za samovoljno ali arbitrarno, kar bi predstavljalo kršitev 22. člena Ustave. Tega pa izpodbijanim odločbam ni mogoče očitati, saj sta tako upravna organa kot obe sodišči svoje odločitve utemeljili z razumnimi pravnimi argumenti. Pojasnili so, da je po 73. členu Zakona o urejanju naselij in drugih posegov v prostor (Uradni list SRS, št. 18/84 in nasl. - ZUN) urbanistični inšpektor odredil predpisani ukrep, ker se je gradilo ali drugače posegalo v prostor brez lokacijskega dovoljenja. Odločilno je, da je pritožnica izvršila poseg v prostor brez lokacijskega dovoljenja.

Pravica do povračila škode kot človekova pravica (26. člen Ustave) pritožnici z izpodbijano sodbo Vrhovnega sodišča ni bila kršena. To, da ni uspela s pravnimi sredstvi zoper odločitev sodišč, pa še ne pomeni, da ne more uveljavljati povračila škode po 26. členu Ustave. Ali bo z zahtevkom po odškodnini uspela, pa je stvar postopka pred pristojnim sodiščem.

Ker očitno ne gre za kršitev človekovih pravic in temeljnih svoboščin, kot jih zatrjuje pritožnica, Ustavno sodišče ustavne pritožbe ni sprejelo v obravnavo.

C.

Senat Ustavnega sodišča je sprejel ta sklep na podlagi prve alineje drugega odstavka 55. člena ZUstS v sestavi: predsednica senata Milojka Modrijan ter člana dr. Janez Čebulj in Lojze Janko. Sklep je sprejel soglasno. Ker senat ustavne pritožbe ni sprejel, je bila zadeva v skladu z določbo četrtega odstavka 55. člena ZUstS predložena drugim sodnicam in sodnikom Ustavnega sodišča. Ker se za sprejem niso izrekli trije od njih, ustavna pritožba ni bila sprejeta v obravnavo.

Predsednica senata

Milojka Modrijan