Jedro

Razlogi, iz katerih se lahko izreče odločba za nično, so v prvem odstavku 279. člena ZUP taksativno našteti, in jih zato, ker gre za izredno pravno sredstvo, s katerim se lahko poseže v pravnomočno odločbo, ni mogoče razlagati širše. Tako odločbe zaradi napačno ugotovljenega dejanskega stanja, napačne uporabe materialnega predpisa in kršitve pravil postopka ni mogoče izreči za nično. Tožeča stranka v tožbi navaja ugovore, ki se nanašajo na napačno ugotovitev dejanskega stanja ter nepravilno uporabo materialnega prava (obstoj ovir za vračilo v naravi). Tovrstne ugovore bi lahko uveljavljala le z rednimi pravnimi sredstvi zoper izdano odločbo ter kasneje z vložitvijo tožbe v upravnem sporu in ne z uveljavljanjem razlogov iz 279. člena ZUP.

Izrek

I. Tožba se zavrne.

II. Vsaka stranka trpi svoje stroške postopka.

Obrazložitev

1. Upravna enota Žalec, prvostopenjski organ, je z odločbo št. 362-70/92 (13401) z dne 6. 2. 2014, zavrnila predlog Občine A., za izrek ničnosti odločbe Upravne enote Žalec, št. 362-70/92 (366) z dne 26. 9. 2008. Odločitev je utemeljila z ugotovitvijo, da lahko stranka uveljavlja le tiste razloge, ki jih predpisuje Zakon o splošnem upravnem postopku (v nadaljevanju ZUP). Predlog temelji na ničnostnem razlogu iz 3. točke prvega odstavka 79. člena ZUP. Predlagateljica je navajala, da je izdana delna odločba, št. 362-70/92 (366) z dne 26. 9. 2008, neizvedljiva, vendar svojega predloga ni konkretizirala. Napadena odločba z dne 26. 9. 2008 je namreč vpisana v zemljiški knjigi, tako da so vse nepremičnine, o katerih je bilo z njo odločeno, prešle v last upravičenca B.B. Prav tako je predlagateljica uveljavljala ničnostni razlog iz 6. točke prvega odstavka 279. člena ZUP. Tega predloga predlagateljica ni obrazložila in ni predložila potrebnih dokazov. V izpodbijani odločbi je prvostopenjski organ ugotovil, da v času odločanja predmetne nepremičnine niso bile v lasti fizičnih oseb, niso imele izkazanega statusa javnega dobra, niti niso bile pozidano stavbno zemljišče, kot to trdi predlagateljica, torej ni šlo z zakonom določene ovire za njihovo vračilo v naravi, kot to določa Zakon o denacionalizaciji (v nadaljevanju ZDen). Tako niso izpolnjeni niti pogoji za izrek ničnosti po 6. točki prvega odstavka 279. člena ZDen, pa tudi sicer bi v takem primeru šlo za kršitev materialnega prava, ki bi jo morala predlagateljica, kot aktivna stranka postopka denacionalizacije, uveljavljati že v tem postopku.

2. Drugostopenjski organ, Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, je pritožbo Občine A. zavrnil in pojasnil, da razlogi za uveljavljanje ničnosti na podlagi 3. in 6. točke prvega odstavka 279. člena ZUP niso podani, zato je bila odločitev prvostopenjskega organa pravilna. V zvezi s pritožbeno navedbo, ki se navezuje na 19. člen ZDen, pa je drugostopenjski organ pojasnil, da se skladno z upravno sodno prakso presoja obstoj ovir za vračanja nepremičnin v naravi po 19. členu ZDen, po stanju v času vračanja nepremičnin. Po 280. členu ZUP pa se lahko odločba izreče za nično tudi po uradni dolžnosti, vendar v tem postopku ni bila podan nobeden izmed razlogov za izrek ničnosti odločbe.

3. Tožnica odločitvi obeh upravnih organov oporeka in vlaga tožbo iz vseh razlogov po Zakonu o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1). Tožena stranka bi morala upoštevati obstoj ovir za vračilo v naravi, ki v konkretni zadevi vsekakor obstajajo. Gre za ovire na podlagi 32. člena ZDen. Kot izhaja iz javno dostopnih prostorskih in planskih aktov, tako Občine Žalec, kot Občine A., je na območju imenovanem „Stanovanjska soseska C.“, že od leta 1959 stal gospodarski objekt, ki se je vsaj s svojim funkcionalnim zemljiščem raztezal tudi na današnje parcele št. 585/43, 585/47, 585/48 in 585/24. Pozidanost obravnavanega območja nepremičnin in s tem nemožnost vračila nepremičnin v naravi dokazuje tudi odločba Občinskega ljudskega odbora Žalec o gradbenem dovoljenju z dne 22. 8. 1959 in odločba Občinskega ljudskega odbora Žalec z dne 28. 8. 1959. Iz listin izhaja, da je bilo Kmetijskemu gospodarstvu Č. v letu 1959 izdano gradbeno dovoljenje za gradnjo gospodarskega objekta na širšem območju obravnavanih nepremičnin. Tožena stranka bi v postopku odločanja morala upoštevati tudi Odlok skupščine Občine Žalec z dne 20. 11. 1978, iz katerega je razvidno, da je na navedenem območju predvidena gradnja 52 individualnih stanovanjskih objekt, poleg 3 že obstoječih. Prav tako je v predmetni zadevi podana zakonska ovira za vračilo v naravi iz prvega odstavka 32. člena ZDen, ker so nekatere parcele opredeljene kot nezazidana stavbna zemljišča in Skupščini občine Žalec izročena zaradi uresničitve prostorskega izvedbenega načrta. Kot območje predvideno za gradnjo, je bilo to področje opredeljeno tudi v prostorskih aktih Občine A. Da gre za opredelitev zemljišč v skladu z določili prvega odstavka 32. člena ZDen, izhaja tudi iz javnih pozivov za zbiranje ponudb z dne 18. 5. 2005 in 24. 5. 2005, ki se v spis vlagajo šele sedaj. Zazidalni načrt iz leta 1977 se je nanašal tudi na južni del območja „Stanovanjska soseska C.“ in sicer na parcele št. 585/50, 585/51, 585/52, 585/53, 585/54, 585/55, 585/56, 585/57 in 585/25, kot zelene površine, na katerih je predvidena gradnja otroških igrišč. Predvidene so bile za označitev s statusom javno dobro.

4. Iz navedenega nedvomno izhaja, da se v postopku denacionalizacije niso upoštevale vse relevantne okoliščine. Tožeča stranka se sklicuje na določbo 6. člena ZDen in navaja, da bi v spornem postopku denacionalizacije morala biti vrnjena odškodnina. Tožeči stranki je zaradi nezakonitosti postopka nastala škoda, za ugotovitev njene višine pa predlaga, da se postavi izvedenec gradbene in urbanistične stroke. Sodišču predlaga, da izpodbijano odločbo odpravi in spremeni tako, da se predlogu za izrek ničnosti ugodi ali podrejeno, da se izpodbijana odločba odpravi in zadeva vrne v ponovni postopek ali ugotovi, da je izpodbijana odločba nezakonita, tožeča stranka pa je v posledici upravičena do povrnitve škode.

5. Stranka z interesom v tem upravnem sporu v odgovoru na tožbo navaja, da ni izkazan noben razlog za izrek ničnosti. Navaja razloge zaradi katerih meni, da obstoj ovir za vračilo v naravi, ki jih opredeljuje ZDen, ni izkazan in sodišču predlaga zavrnitev tožbe kot neutemeljene. Predlaga povrnitev stroškov postopka v višini poštnine, 1 EUR.

6. Tožena stranka je sodišču poslala upravne spise in predlagala, da tožbo kot neutemeljeno zavrne.

K I. točki izreka:

7. Tožba ni utemeljena.

8. Po presoji sodišča je izpodbijani upravni akt pravilen in na zakonu utemeljen iz razlogov, ki so navedeni v prvostopenjskem sklepu in odločbi drugostopenjskega organa, zato se sodišče nanje v tej sodbi sklicuje (drugi odstavek 71. člena ZUS-1), k tožbenim navedbam pa še dodaja:

9. Po določbi 279. člena ZUP se za nično izreče odločba, ki je bila izdana v upravnem postopku v zadevi iz sodne pristojnosti ali v stvari, v kateri sploh ni mogoče odločati v upravnem postopku (1. točka); ki bi s svojo izvršitvijo lahko povzročila kakšno dejanje, ki je kaznivo po kazenskem zakoniku (2. točka); ki je sploh ni mogoče izvršiti (3. točka); ki jo je izdal organ brez zahteve stranke, pa stranka pozneje ni izrecno ali molče v to privolila (4. točka); ki je bila izdana kot posledica prisiljenja, izsiljevanja, posebnega primera izsiljevanja, pritiska ali drugega nedovoljenega dejanja (5. točka); v kateri je taka nepravilnost, ki je po kakšni posebni zakonski določbi razlog za ničnost (6. točka).

10. V obravnavani zadevi je sporno, ali obstajajo razlogi iz 3. in 6. točke prvega odstavka 279. člena ZUP, za izrek delne denacionalizacijske odločbe Upravne enote Žalec št. 362-70/92 (0366) z dne 26. 9. 2008 za nično. Z navedeno delno denacionalizacijsko odločbo je upravni organ odločil, da se upravičencu, B.B. vrnjeno v last in posest nepremičnine, vpisane kot last Republike Slovenije, parc. št. 585/34, 585/35, 585/36, 585/43, 585/47, 585/48, 585/50, 585/51, 585/52, 585/53, 585/54, 585/55, 585/56, 585/57, 585/24 in 585/25, prepisano v ZKV 359 k.o. … in parc. št. 585/18 prepisano v ZKV 315 k.o. … ter parc. št. 589/3, 589/2, 587/10 in 587/11. Odločeno je bilo, da je zavezanka za vračilo navedenega nepremičnega premoženja v last in posest, Občina A. 11. Po 3. točki prvega odstavka 279. člena ZUP se za nično izreče odločba, ki je sploh ni mogoče izvršiti. Ovire, ki vplivajo na možnost izvršitve odločbe, so lahko pravne ali dejanske narave. V pravnem pogledu so ovire za izvršitev podane takrat, kadar ima odločba izrek, ki nasprotuje pravnemu redu. Dejanske ovire za izvršitev odločbe pa so podane v primeru, ko izreka objektivno ni mogoče izvršiti. V obravnavnem primeru je iz podatkov spisa razvidno, da so z delno odločbo Upravne enote Žalec, št. 362-70/92 (0366) z dne 26. 9. 2008, vrnjena zemljišča že vpisana v zemljiški knjigi, torej je bila odločba izvršena, kar sta tožeči stranki pojasnila oba upravna organa. Sodišče pa tožeči stranki, v povezavi z njenimi tožbenimi navedbami, ki se nanašajo na vrnitev parcel, ki naj bi predstavljale del funkcionalnega zemljišča že obstoječega objekta in parcel navedenih v prostorskih aktih pojasnjuje, da je morebitno napačno oziroma nepopolno ugotovljeno dejansko stanje v postopku izdaje delne denacionalizacijske odločbe, tako glede obstoja funkcionalnega zemljišča, kot vpliva prostorskega akta na odločitev, mogoče izpodbijati z rednimi pravnimi sredstvi, ni pa mogoče uporabiti določbe 3. točke prvega odstavka 279. člena ZUP za to, da bi se v postopku za izrek ničnosti odločbe izpodbijalo dejansko stanje, ugotovljeno s to odločbo.

12. Prav tako ne obstoji zatrjevani ničnostni razlog iz 6. točke prvega odstavka 279. člena ZUP za izrek delne denacionalizacijske odločbe za nično. Pri navedenem ničnostnem razlogu gre za primere, ko je v odločbi taka nepravilnost, ki je po izrecni zakonski določbi razlog za ničnost. Praviloma gre za očitne kršitve materialnega predpisa, za katere je izrecno določeno, da imajo za posledico ničnost. Sporna odločba je bila izdana na podlagi ZDen, ki kršitev, ki bi imele za posledico izrek ničnosti, iz razlogov, ki jih navaja tožeča stranka, ne določa. 13. Razlogi, iz katerih se lahko izreče odločba za nično, so namreč v prvem odstavku 279. člena ZUP taksativno našteti, in jih zato, ker gre za izredno pravno sredstvo, s katerim se lahko poseže v pravnomočno odločbo, ni mogoče razlagati širše. Tako odločbe zaradi napačno ugotovljenega dejanskega stanja, napačne uporabe materialnega predpisa in kršitve pravil postopka ni mogoče izreči za nično. Tožeča stranka v tožbi navaja ugovore, ki se nanašajo na napačno ugotovitev dejanskega stanja ter nepravilno uporabo materialnega prava (obstoj ovir za vračilo v naravi). Tovrstne ugovore bi lahko uveljavljala le z rednimi pravnimi sredstvi zoper izdano odločbo ter kasneje z vložitvijo tožbe v upravnem sporu in ne z uveljavljanjem razlogov iz 279. člena ZUP.

14. Po vsem navedenem je sodišče ugotovilo, da je izpodbijana odločba pravilna in zakonita, zato je tožbo kot neutemeljeno zavrnilo, na podlagi prvega odstavka 63. člena ZUS-1. K II. točki izreka:

15. Tožeča stranka in stranka z interesom sta ob vložitvi tožbe in odgovora na tožbo predlagali povrnitev stroškov postopka. Skladno z določbo četrtega odstavka 25. člena ZUS-1, trpi v primeru če sodišče tožbo zavrne ali zavrže ali se postopek ustavi, vsaka stranka svoje stroške postopka. Ker je v obravnavani zadevi sodišče tožbo zavrnilo, je skladno s prej citirano določbo moralo zavrniti tudi zahtevo za povrnitev stroškov postopka.