Jedro

Namen same zakonskedoločbe je varstvo javnega interesa, ki je v tem, da se prepreči morebitne nadaljnje ugrize oziroma napade psa in s tem ogrožanje okolice. To povsem jasno izhaja iz prvega dela besedila prvega odstavka 11.a člena ZZZiv, ki kot nevarnega psa opredeljuje psa, ki "ogroža okolico zaradi svoje neobvladljivosti ali kaže napadalno vedenje do človeka." Ugriza psa (zakonski dejanski stan), zato ni mogoče razumeti izolirano od preostalega besedila zakonske določbe. Avtomatizem, po katerem bi vsak stik psov, katerega posledica je ugriz, brez upoštevanja konkretnih okoliščin primera imel za posledico določitev statusa nevarnega psa, po presoji sodišča nasprotuje zgoraj opisanemu namenu, ki ga zasleduje ZZZiv. Tudi z vidika varovanja javnega interesa ni videti potrebe po formalističnem razumevanju 11.a člena ZZZiv, ampak je treba predvsem ugotoviti, kakšno nevarnost (če sploh) konkreten pes glede na dano situacijo predstavlja za svojo okolico.

Izrek

I.Tožbi se ugodi, odločba Inšpekcije za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin št. U06172-1813/2021/8 z dne 26. 1. 2022 se odpravi in se zadeva vrne istemu organu v ponovni postopek.

II.Tožena stranka je dolžna tožeči stranki povrniti stroške postopka v višini 516,67 EUR v 15 dneh od vročitve te sodbe, po poteku tega roka dalje z zakonskimi zamudnimi obrestmi.

Obrazložitev

Upravni postopek

1.Veterinarski inšpektor (v nadaljevanju tudi prvostopenjski organ) je z izpodbijano odločbo odločil, da se tožnikov pes A., pasme border collie, št. čipa ..., vpiše v centralni register hišnih živali kot nevaren pes in da pritožba zoper odločbo ne zadrži njene izvršitve.

2.V obrazložitvi izpodbijane odločbe je prvostopenjski organ navedel, da ga je Policijska postaja Kamnik 6. 12. 2021 obvestila, da sta se stepla tožnikov pes A. in pes B. Tožnik in B. lastnica sta podala različni izjavi o tem, kdo je bil ob tem prisoten, o samem poteku dogodka, pa tudi glede tega, kateri pes je napadel koga. Za svoje trditve sta oba predložila dokaze, tožnik je predlagal zaslišanje priče, lastnica psa B. pa je predložila veterinarsko dokumentacijo, barvne fotografije B. poškodb in navedla pričo. Prvostopenjski organ je glede na predloženo veterinarsko dokumentacijo in izjavi lastnikov obeh psov ugotovil, da sta bila v pasjem pretepu poškodovana oba psa. Menil je, da okoliščine kot so (ne)izzvanost psa, ki je povzročil ugriz, povzročitev ugriza v samoobrambi itd., glede na veljavno zakonodajo niso relevantne. Zakon o zaščiti živali v 11.a členu določa, da je nevaren pes tisti, ki ogroža okolico zaradi svoje neobvladljivosti ali kaže napadalno vedenje do človeka ali je ugriznil človeka ali žival. Omenjene okoliščine ne spadajo med izjeme, zaradi katerih se pes ne šteje za nevarnega. Prvostopenjski organ je ugotovil, da je pes A. ugriznil drugega psa, zato ga je skladno s prvim odstavkom 11.a člena Zakona o zaščiti živali štel za nevarnega. Tožniku je naložil, da mora zagotoviti njegovo fizično varstvo na način, določen v 12. členu tega zakona.

3.Tožnik se je zoper izpodbijano odločbo pritožil, Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano (v nadaljevanju drugostopenjski organ) je pritožbo zavrnilo. Pritrdilo je stališču prvostopenjskega organa, da je za vpis v register nevarnih psov odločilno le dejstvo, da je pes ugriznil človeka ali žival. Ostala dejstva kot na primer, da se je tožnikov pes branil, ker je bil napaden, za opredelitev psa kot nevarnega pravno niso pomembna, zato se jih v postopku na podlagi relevantnih določb ne more upoštevati kot olajševalnih okoliščin. Zakonske določbe tudi ne dajejo podlage za to, da bi lahko prvostopenjski organ upošteval tožnikove navedbe o tem, da njegov pes nima napadalnega vedenja. Pri izrečenem ukrepu gre za zaščito javnega interesa, ki je v tem, da pes ne ogroža drugih živali in ljudi.

Tožba

4.Tožnik zoper izpodbijano odločbo vlaga tožbo zaradi bistvenih kršitev pravil postopka, nepravilno in nepopolno ugotovljenega dejanskega stanja ter napačne uporabe materialnega prava. Navaja, da njegov pes A. ni napadel psa B., temveč je bilo ravno obratno. B. in manjši črni pes sta v tropu napadla A., ki se je pred dominantno pasjo dvojico le branil, bilo bi nenavadno, če bi se A. ob napadu vedel drugače. Tožnik pojasnjuje, da se pes B. po naselju vseskozi sprehaja brez nadzora, vsakodnevno obhodi dvorišča sosednjih parcel, na njih opravlja potrebo in išče hrano. Vsakodnevno zahaja tudi na dvorišče tožnika in tam opravlja potrebo ter poje hrano, namenjeno njegovemu mačku. To potrjujejo priložene izjave sosedov in posnetki kamer tožnika, ki se nahajajo na USB ključu v priloženem upravnem spisu. Zaradi ljubezni do živali tožnik in njegovi družinski člani psa B. niso nikoli preganjali, saj se jim ni zdel škodoželjen. Stanje pa se je spremenilo, ko so B. lastniki dobili še enega psa, ki je začel skupaj z B. prosto pohajkovati po naselju. Tudi 13. 11. 2021 sta se oba psa prosto brez vsakega nadzora sprehajala po naselju. Ko sta prišla v bližino A., ki ga je sprehajalo tožnikovo dekle C. C., sta kljub temu, da se je C. C. skupaj z A. obrnila in spremenila smer, stekla do A. in ga napadla. Drugi manjši pes je zaradi dekletovih krikov pobegnil, pes B. pa je nadaljeval z napadom. V napadu je A. zadobil ugrizne rane po glavi in sprednjih nogah, od napada naprej je šepal na obe nogi, na levo niti ni stopil. Veterinarska ambulanta je bila v soboto v času napada zaprta, zato je tožnik psla A. odpeljal na pregled takoj v ponedeljek. A. ugrizne rane so jasno razvidne iz priloženih fotografij.

5.Že v pritožbi zoper izpodbijano odločbo je tožnik opozoril, da prvostopenjski organ dejanskega stanja ni popolnoma in pravilno ugotovil. Ni ugotavljal ali je A. ugriznil B. ali manjši črni pes. V A. sta se zagnala in ga napadla oba, šele nato je manjši črni pes pobegnil. Če je bil pes B. res poškodovan v tem napadu, bi bilo treba ugotoviti, kateri pes mu je poškodbe zadal. Sosed, ki je s svoje parcele videl spopad, je v izjavi potrdil, da so bili v spopadu udeleženi vsi trije psi, ne zgolj A. in B. Poleg tega ni jasno, ali je pes B. ob napadu dejansko zadobil kakšno ugrizno rano. Fotografije kažejo, da so B. rane dobro zaceljene, zato ni nujno, da so posledica prav tega dogodka, iz njih ni razvidno, da bi prišlo do prekinitve kontinuitete kože ali sluznice, kar se šteje za ugrizno rano. Rana pri A. se je celila kar 14 dni, iz slabo vidnih fotografij B. poškodb pa je vidno, da so rane že zaceljene. Pes B. se pogosto cele noči sprehaja po okolici, zato bi lahko te (stare) poškodbe zadobil tudi kje drugje. Iz fotografije, na kateri je B. preluknjano in raztrgano uho, ni jasno razvidno, ali gre za ugrizno rano, saj to iz izvida veterinarja nesporno ne izhaja. Posnetki tožnikove kamere izhaja, da se je pes B. že 12 ur po dogodku sprehajal po parceli tožnika in iskal hrano. Nasprotno pa A. naslednji dan sploh ni hotel zapustiti hiše in še vedno noče iti po poti, na kateri je prišlo do napada.

6.Tožnik trdi, da je lastnica psa B.a lažno izjavila, da je bila v času napada ob B. prisotna njena hči. Da takrat ob B. ni bilo nobene osebe, lahko potrdita tožnikovo dekle C. C. in sosed D. D., ki je s svoje parcele videl spopad. Tožena stranka v nobeni fazi upravnega postopka ni pridobila izjav neposredno prisotnih prič C. C. in soseda D. D. Odločitev je sprejela predvsem na podlagi izjave B. lastnice, ki ob dogodku sploh ni bila prisotna. Tožnik je iskren in resnicoljuben. Po dogodku je sam poklical policijo in prijavil napad na poškodovanega A., saj z B. lastnico ni mogel vzpostaviti kontakta in razčistiti zadeve. Če bi A. res ugriznil B., bi bilo nerazumno, da bi klical policijo in s tem svojega psa izpostavil statusu nevarnega psa. Tožnik predlaga svoje zaslišanje in zaslišanje prič (svojega dekleta C. C., ki je bilo edino prisotno ob dogodkov in sosedov). Sodni izvedenec veterinarske stroke naj ugotovi, kdaj so glede na fotografije nastale B. poškodbe, kakšne so te poškodbe bile in ali obstaja možnost, da je njegove rane povzročil ugriz manjšega črnega psa.

7.Tožnik poudarja, da pes A. ni nikoli kazal kakršnih koli znakov agresije do drugih psov ali ljudi. To v mnenju o njegovem karakterju potrjuje tudi veterinarka. Tožnik oziroma njegovi družinski člani so ga na navedeni odročni lokaciji ob gozdu vedno sprehajali pod nadzorom, pes ni nikoli sam pohajkoval po naselju, kar potrjujejo izjave sosedov. Je šolan, v letu 2018 je opravil malo šolo, redno trenira agility, saj so psi pasme border collie zanj zaradi izredne učljivosti zelo primerni. O naravi pasme in konkretnega psa A. naj sodišče pridobi izvedensko mnenje sodnega izvedenca kinološke stroke. To je pomembno v zvezi s presojo, ali se psi te pasme na napad drugega psa vedno odzovejo s protinapadom. Pastirska pasma border collie je namreč nežna in prijazna, nikoli napadalna in se odlično razume z otroki. Vsi sosedje A. poznajo kot mirnega in prijaznega, dobro naučenega, vzgojenega in poslušnega psa, ki ni nikoli kazal znakov agresije. Z njim so se igrali sosednji otroci. Tudi lečeča veterinarka je mnenja, da je A. ob pregledih vedno korektno pod kontrolo lastnika in da agresivnega obnašanja ni nikoli pokazal. Glede na vse navedeno, je bil A. povsem neutemeljeno in neupravičeno dodeljen status nevarnega psa.

8.Iz tožbe izhaja, da ni namen zakonske določbe 11.a člena Zakona o varstvu živali, da se status nevarnega psa dodeli tistim psom, ki poskušajo odvrniti napad dveh psov s samoobrambnim ugrizom, kar je v naravi tako psa kot človeka. Posledično bi se vsi psi, ki bi se znašli v takšni situaciji, neutemeljeno šteli za nevarne. Sodna praksa v primerljivih primerih na tem področju pušča pristojnim veterinarskim organom določeno polje proste presoje glede na poznavanje pasme in drugih karakteristik psa, kar pa je tožena stranka v konkretnem primeru neupravičeno opustila. Sodišču predlaga, da izpodbijano odločbo odpravi in upravni postopek ustavi, oziroma podredno, da zadevo po odpravi izpodbijane odločbe vrne toženi stranki v ponoven postopek. Zahteva povračilo stroškov tega postopka, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi.

Odgovor na tožbo

9.Tožena stranka se sklicuje na razloge v obeh odločbah in kot nepotrebne zavrača vse tožnikove navedbe in dokazne predloge glede vedenja psa B. izven spornega dogodka z dne 13. 11. 2021, saj ti ne morejo vplivati na ugotovitev, ali gre za ugriz živali. S sklicevanjem na sodbi Upravnega sodišča II U 329/2016 s 5. 9. 2018 in II U 178/2017 s 15. 5. 2019 nasprotuje dokaznemu predlogu za zaslišanje prič glede poškodb in karakterja A. ter karakteristik pasme border collie. Izpodbijana odločitev namreč ni utemeljena z neobvladljivim ravnanjem psa ali napadalnostjo, temveč s tem, da je pes ugriznil drugo žival, zato se ga ob upoštevanju 11.a člena Zakona o zaščiti živali smatra za nevarnega. Tožnik se je osredotočil le na poškodbe svojega psa A., kar pa ne omaje ugotovitve, da je A. zadal ugrizne rane drugemu psu (čeprav je bilo to kot obrambno vedenje). Šele v tožbi tožnik predlaga, da sodišče pridobi mnenje sodnega izvedenca veterinarske stroke, zato je ta dokazni predlog prepozen. V pritožbi zoper izpodbijano odločbo je ta dokazni predlog le napovedal za primer, če bo prišlo do sodnega postopka, ni ga pa podal, čeravno so bila vprašanja, ki naj bi se s tem dokazom razčiščevala, že tedaj sporna. Po mnenju tožene stranke je izvedba tega dokaza sicer nepotrebna, saj je prvostopenjski organ razpolagal s potrebnim strokovnim znanjem, poleg tega pa izpodbijana odločba ne temelji le na fotografijah, ki naj bi jih preučil sodni izvedenec, temveč tudi na drugih dokazih (na računu Veterinarske ambulante E. iz Ljubljane z dne 15. 11. 2021 ter veterinarskem poročilu z dne 15. 11. 2021), ki izkazujejo, da je pes B. poškodbe pridobil tekom predmetnega dogodka. Prepozen in nepotreben je tudi dokazni predlog, da se pridobi mnenje sodnega izvedenca kinološke stroke, saj v konkretnem primeru vprašanje, ali se psi določene pasme in konkretni pes A. na napad drugega psa vedno odzovejo s protinapadom, ni pravno pomembno.

Tožnikova pripravljalna vloga

10.Tožnik prereka navedbe tožene stranke iz odgovora na tožbo in vztraja pri svojih trditvah in dokaznih predlogih. Izpostavlja dolžnost upravnega organa, da upošteva načelo materialne resnice, ki ga uzakonja 8. člen Zakona o splošnem upravnem postopku (v nadaljevanju ZUP) in pred izdajo odločbe ugotovi vsa dejstva in okoliščine, ki so za odločitev pomembne. Meni, da upravni organ ne bi smel spregledati, da iz veterinarskega poročila z dne 15. 11. 2021 izhaja, da je pes B. utrpel štiri rane, kar ni isto kot ugrizne rane, ki so nujen pogoj, da se pes opredeli za nevarnega.

Materialno pravo

11.Po določbi prvega odstavka 11.a člena Zakona o zaščiti živali (v nadaljevanju ZZZiv) je nevaren pes tisti, ki ogroža okolico zaradi svoje neobvladljivosti ali kaže napadalno vedenje do človeka ali je ugriznil človeka oziroma žival. Uradni veterinar v primerih iz prvega odstavka tega člena na podlagi tretjega odstavka tega člena v inšpekcijskem postopku izda odločbo, da je pes nevaren, in ga v centralnem registru hišnih živali označi za nevarnega. Pritožba zoper odločbo ne zadrži njene izvršitve. ZZZiv v 12. členu zavezuje skrbnike živali, da zagotovijo fizično varstvo nevarnih živali. To se zagotovi tako, da so psi na povodcu in opremljeni z nagobčnikom, zaprti v pesjaku ali objektu, v ograjenem prostoru z ograjo, visoko najmanj 1,8 m, ki je na vhodu označen z opozorilnim znakom. Nevarnega psa ni dovoljeno zaupati v vodenje osebam, ki so mlajše od 16 let.

Dokazovanje

12.V dokaznem postopku je sodišče vpogledalo in prebralo vse listine tega sodnega spisa, še zlasti priloge A2 do A21 in sicer: odločbo drugostopenjskega organa s 3. 3. 2022 (priloga A2), izpodbijano odločbo (priloga A3), pritožbo tožnika zoper izpodbijano odločbo (priloga A4), izjavo skrbnika poškodovane živali (priloga A5), izjavo skrbnika psa (priloga A6), poročilo veterinarskega pregleda z 15. 11. 2021 (priloga A7), izjavo tožnika glede izjave lastnice psa B. (priloga A8), kopije fotografij kraja napada in poškodb psa A. (priloge A9 do A12), ocenjevalni list F. mala šola za psa A. (priloga A13), mnenje veterinarke o karakterju psa A. (priloga A14), elektronsko sporočilo z izjavo soseda tožnika z dne 8. 2. 2022 (priloga A15), izjave tožnikovih sosedov in tožnikove sestre o karakterju psa A. (priloga A16 do A21). Zaslišalo je tožnika.

13.Zavrnilo je dokazne predloge tožnika, da se zaslišijo priče: C. C., D. D., G. G., H. H. ,I. I., J.J., K . K., L. L., M . M., N. N. in O. O., ter se pridobita izvedenski mnenji izvedencev veterinarske in kinološke stroke. Glede na v nadaljevanju zavzeto materialnopravno stališče je sodišče ocenilo, da navedeni dokazni predlogi ne bi pripomogli k odločitvi v tem upravnem sporu.

Presoja sodišča

14.Tožba je utemeljena.

15.Po izvedenem dokaznem postopku sodišče sodi, da je v postopku za izdajo izpodbijanega akta prišlo do bistvenih kršitev določb postopka, dejansko stanje v izpodbijani odločbi je bilo nepopolno ugotovljeno, materialno pravo pa nepravilno uporabljeno.

16.Po presoji sodišča prvostopenjski organ ni popolnoma ugotovil relevantnega dejanskega stanja, zato so ključne dejanske okoliščine ostale neraziskane. Veterinarski inšpektor ni sprejel tožnikovega predloga za zaslišanje priče C. C., ki je bila edina nesporno navzoča ob pasjem pretepu in bi lahko pričala o tem, ali je prišlo do pasjega napada le med psoma A. in B. ali pa je bil v tem napadu morda udeležen še manjši črni pes, ki je k psu A. pritekel skupaj s psom B. Prvostopenjski organ je upoštevaje izjavo B. lastnice1 ugotovil, da naj bi pes A. zadal ugrizno rano psu B., vendar pa to
7Enik zatrjuje, da B. lastnica ob pasjem napadu sploh ni bila prisotna in da je v zvezi s tem podala laEno izjavo. To
7Enik vztraja, da sta pes B. in manj1i Crni pes napadla psa A., ko sta bila sama in brez nadzora, pes A. pa se je le branil. V napadu je A. zadobil ugrizne rane po glavi in sprednjih nogah, od napada naprej je 1epal na obe nogi, na levo niti ni stopil. To lahko potrdi pria C. C., ki je bila ob dogodku prisotna. Poleg tega je to
7Enik 1e pred izdajo izpodbijane odloDbe omajal trditev lastnice psa B., da mu je A. povzročil ugrizne rane, saj je na zapisnik 13. 11. 2021 pri prvostopenjskem organu izjavil, da je videl domnevno po1kodovanega psa B. pribliEno trinajst ur po napadu zopet brez nadzora hoditi po njegovi hrani, jesti maDjo hrano in urinirati. Nasprotno pa pes A. naslednji dan sploh ni hotel zapustiti hi1e in 1e vedno noDe iti po poti, na kateri je pri1lo do napada.

17.Glede na ugotovljeno ni moEn preizkus zakonitosti izpodbijane odloDbe v zvezi z razlogi, ali je pes A. res zadal ugrizno rano psu B. in je zaradi tega psa A. treba 1teti kot nevarnega psa, ki ogroEa okolico (s tem povezano dejansko stanje je ostalo nepopolno ugotovljeno). Zato je podana absolutna bistvena kr1itev doloDb upravnega postopka iz 7. toDke drugega odstavka 237. Clena Zakona o splo1nem upravnem postopku (v nadaljevanju ZUP) v zvezi z 2. toDko prvega odstavka 27. Clena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1).

18.Glede materialnega prava ima sodi1e enako stali1e kot ga je sprejelo v nedavni sodbi I U 1027/2023 z 22. 9. 2025 in sicer, da je toEena stranka izhajala iz preozke razlage 11.a Clena ZZZiv. Ta zakon v prvem odstavku 11.a Clena doloDa, da je nevaren pes tisti, ki ogroEa okolico zaradi svoje neobvladljivosti ali kaEe napadalno vedenje do Cloveka ali je ugriznil Cloveka oziroma Eival. Za tak1nega psa velja poseben reEim ravnanja.1 Namen ZZZiv je na eni strani zagotoviti varstvo ivali in humano ravnanje z ivalmi, po drugi strani pa je namen varovati ljudi in ivali pred nevarnimi ivalmi. Torej je namen, da se psa, ki je e ugriznil Cloveka ali ival opredeli kot nevarnega psa in zagotovi posebno ravnanje z njim, da v prihodnje ne bi prihajalo do novih po1kodb oziroma novega napada.

19.Jezikovna razlaga zakonske doloDbe 11.a Clena ZZZiv potrjuje stali1e toEene stranke, da je pravno relevantno (zgolj) dejstvo, ali je toEnikov pes ugriznil drugega psa. Tak1no stali1e izhaja tudi iz nekaterih sodb tukaj1njega sodi1a.3 Sodi1e sodi, da je ta dejanska okoliDina v konkretnem primeru ostala neraziskana (glej 16. toDko te obrazloEitve). Ne glede na to pa v tej zadevi ni moEno razsoditi brez upo1tevanja namena sporne zakonske doloDbe. ToEena stranka v drugostopenjski odloDbi pravilno pojasni, da je njen namen varstvo javnega interesa, ki je v tem, da se prepreDi morebitne nadaljnje ugrize oziroma napade psa in s tem ogroEanje okolice. To povsem jasno izhaja iz prvega dela besedila prvega odstavka 11.a Clena ZZZiv, ki kot nevarnega psa opredeljuje psa, ki "ogroEa okolico zaradi svoje neobvladljivosti ali kaEe napadalno vedenje do Cloveka." Ugriza psa (zakonski dejanski stan, naveden v nadaljevanju), zato po presoji sodi1a ni moEno razumeti izolirano od preostalega besedila zakonske doloDbe. Avtomatizem, po katerem bi vsak stik psov, katerega posledica je ugriz, brez upo1tevanja konkretnih okoli1in primera imel za posledico doloDitev statusa nevarnega psa, po presoji sodi1a nasprotuje zgoraj opisanemu namenu, ki ga zasleduje ZZZiv. Da namen zakonske ureditve ni bil tak1en, izhaja tudi iz zakonodajnega gradiva, kjer je v zvezi s postopki odloDanja o nevarnem psu pojasnjeno, da gre za upravni postopek, v katerem se med ugotovitvenim postopkom po presoji vseh okoli1in presoja, ali je pes nevaren.4 Tudi z vidika varovanja javnega interesa ni videti potrebe po formalistiDnem razumevanju 11.a Clena ZZZiv, ampak je treba predvsem ugotoviti, kak1no nevarnost (e sploh) konkreten pes glede na dano situacijo predstavlja za svojo okolico. Te presoje prvostopenjski organ zaradi zmotne uporabe materialnega prava ni opravil.

20.Glede na navedeno je toEena stranka bistveno kr1ila pravila postopka, nepopolno ugotovila dejansko stanje in zmotno uporabila materialno pravo, zato je sodi1e toBi ugodilo na podlagi 2., 3. in 4. toDke prvega odstavka 64. Clena ZUS-1, izpodbijano odloDbo odpravilo in zadevo vrnilo prvostopenjskemu organu v ponovni postopek. V ponovljenem postopku bo moral organ na podlagi stali1 iz te sodbe (peti odstavek 64. Clena ZUS-1) ponovno odloDiti v zadevi in pri tem upo1tevati vse okoli1ine, v katerih je pri1lo do ugriza.

21.Ker je sodi1e izpodbijano odloDbo odpravilo iz zgoraj navedenih razlogov, se do ostalih toBenih navedb ni opredeljevalo.

O stro1kih postopka

22.Glede na uspeh s toBo je to
7Enik upraviEn do povraDila stro1kov postopka v skladu s Pravilnikom o povrnitvi stro1kov toEnika v upravnem sporu v zvezi s tretjim odstavkom 25. Clena ZUS-1. Ker je sodi1e o toBi odloDilo po izvedeni glavni obravnavi, to
7Enika pa je v postopku zastopal odvetnik, se mu na podlagi Cetrtega odstavka 3. Clena Pravilnika priznajo stro1ki v vi1ini 385,00 EUR. Ker je moral to
7Enik v postopku stvar dodatno pojasniti 1e s pripravljalno vlogo, se mu skladno s 4. Clenom Pravilnika zanjo priznajo 1e stro1ki v vi1ini 10% od zgoraj doloDenega zneska, t.j. 38,50 EUR, skupno torej 423,50 EUR, povi1ano za 22 % DDV (poobla1enec je zavezan za DDV), skupaj torej 516,67 EUR. Zakonske zamudne obresti od stro1kov sodnega postopka teDejo od poteka roka za njihovo prostovoljno plaDilo (prvi odstavek 299. Clena Obligacijskega zakonika, OZ). PlaDano sodno takso za postopek bo sodi1e vrnilo po uradni dolEnosti (opomba 6.1/c Taksne tarife Zakona o sodnih taksah, ZST-1).

-------------------------------

11 V priloEenem upravnem spisu se nahaja izjava B. lastnice P. P., ki jo je prvostopenjskemu organu podala 15. 11. 2021. Iz te izjave izhaja, da se je 13. 11. 2021 njena hErka s psom B. in majhnim Crnim psom sprehajala po kolovozu, ki vodi mimo njihove hi1e. Okoli Detrte ure je mimo pri1la C. C. s Crno-belim psom. Pes B. in majhen Crni pes sta ga, niD hudega sluteD, stekla pozdravit. Ob snidenju psov je hErka psa B. prijela za ovratnico, saj ga je Eelela odpeljati domov, nato pa v tistem trenutku pa je Crno-beli pes skoDil B. za vrat. HErka je k sreDi njegovo ovratnico izpustila in se z majhnim Crnim psom umaknila na varno. P. P. je izjavila, da je bila v tem Casu na dvori1u ob dovozu, zato je takoj pritekla tja, velela hEeri, da odpelje majhnega Crnega psa domov, nato pa poklicala B. Ta se je sicer odzval na njen klic, a se ni mogel takoj re1iti iz prijema Dekanov Crno-belega psa. C. C. je ves Cas pasjega pretepa glasno vpila ime Crno-belega psa, mu velevala naj preneha, vendar je pes ni ubogal. Ko se je pes B. le uspel re1iti iz prijema Dekanov Crno-belega psa, se je 1epajoD in cvileD odpravil proti domaDi hi1i. P. P. je ob snidenju Elela seDi v roko C. C., se ji predstaviti in se pogovoriti z njo, vendar se je C. C. le obrnila in zapustila kraj dogodka

2Glej 12. člen ZZZiv.

3Glej npr. sodbi tega sodišča II U 178/2017-10 z dne 15. 5. 2019 in I U 965/2020-9 z dne 28. 9. 2023 ter tam citirano sodno prakso.

4Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o zaščiti živali (ZZZiv-F), EVA 2020-2330-0115, str. 31

Zveza:

RS - Ustava, Zakoni, Sporazumi, Pogodbe

Zakon o zaščiti živali (1999) - ZZZiv - člen 11, 11a, 12

Pridruženi dokumenti:*

*Zadeve, v katerih je sodišče sprejelo vsebinsko enako stališče o procesnih oz. materialnopravnih vprašanjih.