Jedro

Obdolženec je na gozdni parceli požagal vrhove 16 dreves in s tem naredil za 15.419,00 SIT škode lastniku parcele. Na pritožbo obdolženca je sodba razveljavljena, ker ni ocene o obdolženčevem zatrjevanju, da je požagal vrhove dreves na svoji parceli. Šlo naj bi za usten dogovor med očetoma obdolženca in oškodovanca iz leta 1934 glede spremembe meje v zvezi s potjo, ki je bila dogovorno postavljena v korist obeh.

Izrek

Pritožbi zagovornika obd. se ugodi, izpodbijana sodba se razveljavi in zadeva vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje.

Obrazložitev

Z uvodoma navedeno sodbo je bila obd. zaradi kaznivega dejanja poškodovanja tuje stvari po I. odst. 177. čl. KZ RS izrečena pogojna obsodba, v kateri mu je bila določena kazen 1 meseca zapora s preizkusno dobo enega leta. Razen tega je bilo odločeno, da mora obdolženi plačati oškodovancu premoženjsko-pravni zahtevek, in sicer znesek 15.419,00 SIT in plačati stroške kazenskega postopka in posebej odmerjeno povprečnino.

Zoper takšno sodbo se je pravočasno pritožil zagovornik obdolženca in uveljavljal pritožbene razloge bistvene kršitve določb kazenskega postopka po čl. 364/I tč. 11 ZKP, kršitve kazenskega zakona po čl. 365 ZKP ter zmotne oz. nepopolne ugotovitve dejanskega stanja po čl. 366 ZKP in predlagal naj pritožbeno sodišče izpodbijano sodbo spremeni in izreče oprostilno sodbo oz. podredno, da naj izpodbijano sodbo razveljavi ter vrne zadevo v ponovno odločanje sodišču prve stopnje.

Pritožba je utemeljena.

Pri preučitvi kazenskega spisa ter pritožbenih navedb obdolženčevega zagovornika je potrebno pritrditi stališču pritožbe, da je sodišče preuranjeno zaključilo, da je oškodovanec lastnik spornega dvometrskega mejnega pasu in da je obdolženi vedel da sporni pas ni njegov. Sodišče prve stopnje je izključno poklonilo vero izpovedi oškodovanca, ki je trdil, da ima sporni mejni pas v lasti on. Ni pa ocenilo izpovedbe priče gozdarja, ki je videl, da je mejni kamen na tromeji zemljišč obd. (parc. št. 1184/3), oškodovanca, (parc. št. 1077) in D. (parc. št. 1085) oddaljen dva metra od poti (l. št. 56 kazenskega spisa) in ugotovil, da je bila sečnja opravljena v tej širini gozda, kar utegne potrditi navedbe obdolženca, kateremu je sodišče odreklo vsakršno verodostojnost. Ker sodišče prve stopnje izvedenega dokaza ni ocenilo oz. upoštevalo pri ugotavljanju dejanskega stanja je močno vprašljivo ali je bilo dejansko stanje v obravnavani zadevi glede odločilnega dejstva dovolj izčrpno razčiščeno. Zato je bilo potrebno utemeljeni pritožbi obdolženca ugoditi in izpodbijano sodbo razveljaviti.

V ponovljenem postopku naj sodišče prve stopnje zasliši priči gozdarja in tromejaša D. o lastništvu spornega dvometrskega obmejnega pasu, zlasti o tem, kje je bil mejni kamen, soseda D. pa še o tem, če tudi ob njegovi parceli leži pot dva metra od meje in je to zemljišče v posesti obd., kar bo, če to drži verjetno kazalo na utemeljenost obdolženčevega prepričanja, da ni posegel v tuj svet. Šele po tako izvedenem dokaznem postoku bo mogoče zanesljiveje oceniti, ali je obdolženec tako v objektivnem kot subjektivnem pogledu ravnal na kazniv način.