Jedro

Tožnik nima pravnega interesa za tožbo, s katero zahteva (zgolj) ugotovitev motenja posesti.

Izrek

Pritožba se zavrne in se v izpodbijanem delu (v II. točki izreka) potrdi sklep sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom ustavilo postopek zoper prvo in drugo toženko v delu, ki se nanaša na vzpostavitev v prejšnje stanje in prepoved nadaljnjega motenja (I. točka izreka), ter zoper njiju zavrglo tožbo (II. točka izreka).

2. Zoper odločitev v II. točki izreka tega sklepa se po svojem pooblaščencu pravočasno pritožuje tožnik. Uveljavlja pritožbena razloga zmotne uporabe materialnega prava in kršitve določb pravdnega postopka. Pritožbenemu sodišču predlaga razveljavitev izpodbijanega sklepa in vrnitev zadeve sodišču prve stopnje v novo odločanje. Meni, da ima interes za nadaljevanje postopka, da se ugotovi, da ga je pravni prednik prve in druge toženke motil v zadnji mirni posesti, in sicer zaradi povrnitve stroškov postopka. Ugotovitveni del zahtevka je namreč podlaga za odločitev o stroških postopka. Pojasnjuje, da ne gre za situacijo, ko bi imel možnost, da bi zoper prvo in drugo toženko lahko uveljavljal dajatveni tožbeni zahtevek (v tem primeru res ne bi imel interesa zgolj za ugotovitveni zahtevek). Zoper njiju kot pravni naslednici motilca posesti dajatvenega zahtevka namreč nima oziroma bi bil ta neutemeljen. Navaja še, da je obstoj pravnega interesa predmet materialnega prava, zato bi moralo sodišče o zadevi meritorno odločiti.

3. Toženci na pritožbo niso odgovorili.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. Sodišče prve stopnje je pravilno zaključilo, da tožnik nima pravnega interesa za tožbo s katero, po umiku dajatvenega dela zahtevka, zahteva (zgolj) ugotovitev, da ga je pokojni toženec (pravni prednik sedanje prve in druge toženke) motil v zadnji mirni posesti, in posledično za povrnitev pravdnih stroškov.

6. Posestna tožba je dajatvena tožba. Tudi sklep sodišča, s katerim se odloča o posestnem varstvu, mora biti vedno dajatven. Z odločbo o zahtevku za varstvo pred motenjem posesti odredi sodišče prepoved nadaljnjega motenja posesti oziroma odredi vrnitev odvzete posesti ter druge ukrepe, potrebne za varstvo pred nadaljnjim motenjem (34. člen Stvarnopravnega zakonika). Dajatveni del sklepa je torej bistven, saj se z njim uresničuje posestno varstvo. Samo ugotovitev motenja posesti nima nobenega smisla. Če ugotovljena dejstva kažejo na to, da je bila posest motena ali odvzeta, mora taki ugotovitvi slediti dajatveni izrek sklepa, saj je nesmiselno v izreku sklepa ugotavljati, da je bila posest motena (na kakšen način in kdaj), potem pa za takšno samovoljno in protipravno ravnanje tožene stranke ne izreči sankcije (glej Tone Frantar, Stvarno pravo, Gospodarski vestnik, 1993, stran 312 - 313). Ugotovitveni zahtevek je v motenjskih sporih po mnenju teorije nepotreben oziroma celo nedovoljen (glej Stvarnopravni zakonik s komentarjem, GV Založba, 2004, stran 204). Vendar ga sodna praksa (razen redkih izjem) v povezavi z dajatvenim zahtevkom kljub temu dopušča, vendar le kot sestavni del dajatvenega zahtevka. Zato tudi deli usodo tega dela: če odpade potreba po restituciji oziroma vzpostavitvi prejšnjega posestnega stanja, odpade tudi potreba po ugotovitvi dejstva motenja posesti.

7. Pravnega interesa za ugotovitveni zahtevek tudi ni mogoče utemeljevati z že nastalimi pravdnimi stroški. O teh stroških namreč sodišče, če so seveda priglašeni, odloči upoštevajoč 151. do 163. člen ZPP. V konkretnem primeru pa pritožnik ne ob umiku dajatvenega dela zahtevka in ne po prejemu izpodbijanega sklepa s katerim je sodišče tožbo (v preostalem delu) zavrglo, stroškov ni priglasil (primerjaj 7. odst. 163. člena ZPP) in je posledično izpostavljanje vprašanja povračila stroškov tudi v tem pogledu brez podlage.

8. Zmotno je tudi pritožbeno stališče, da je pravni interes predmet materialnega prava in posledično meritornega odločanja. Pravni interes je namreč procesna predpostavka za dopustnost tožbe. Če sodišče ugotovi, da pravnega interesa za vložitev tožbe ni, tožbo zavrže (prvi odstavek 274. člena ZPP), v vprašanje, ali je zahtevek utemeljen, pa se ne sme spuščati.

9. Ob pomanjkanju pravnega interesa za ugotovitveno tožbo, pa je prvo sodišče pravilno ugotovilo tudi to, da niso podane predpostavke ugotovitvene tožbe glede predmeta, saj se z ugotovitveno tožbo lahko zahteva le ugotovitev obstoja oziroma neobstoja kakšne pravice ali pravnega razmerja (izjema je tožba za ugotovitev pristnosti listine), ne pa dejstva (primerjaj 181. člen ZPP).

10. Zgolj v pojasnilo pritožniku pa pritožbeno sodišče še dodaja, da je tudi stališče, da zoper sedanjo prvo in drugo toženko, kot dedinji pokojnega prvotnega toženca, z dajatvenim zahtevkom ne bi mogel uspeti, ker ga nista motili v posesti (saj naj bi ga motil pokojni prvotni toženec) in je zato prisiljen vztrajati le pri ugotovitvenem zahtevku, zmotno. Če toženec (motilec dejanja) med pravdo umre, se postopek nadaljuje zoper njegove dediče. Na vprašanje materialnopravne utemeljenosti tožbenega zahtevka to ne vpliva, saj gre zgolj za procesno nasledstvo v postopku. Utemeljenost tožbenega zahtevka se tako presoja z vidika prvotnega toženca (primerjaj sklepa VSL I Cp 3325/2005 in I Cp 2022/2009).

11. Glede na navedeno in ker pritožbeno sodišče pri preizkusu sklepa sodišča prve stopnje tudi ni ugotovilo kršitev, na katere pazi po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena ZPP v zvezi s 366. členom ZPP), je pritožbo kot neutemeljeno zavrnilo in v izpodbijanem delu (v II. točki izreka) potrdilo sklep sodišča prve stopnje (2. točka 365. člena ZPP).