Jedro

Iz povzetih ugotovitev tako jasno in nedvoumno izhaja, da pritožbeno izpodbijana odločitev temelji na napačno zavedenem datumu pridobitve storilkinega vozniškega dovoljenja v evidenci kazenskih točk v cestnem prometu, saj storilka ni imela statusa ″voznice začetnice″, kar se je ugotovilo s popravo označitve storilkinega statusa.

Izrek

Pritožbi se ugodi in se izpodbijan sklep spremeni tako, da se storilki prepoved uporabe tujega vozniškega dovoljenja na območju RS za dobo 1 (enega) leta ne izreče in da storilka ni dolžna plačati sodne takse v znesku 30,00 EUR.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z uvodoma navedenim sklepom storilki izreklo prepoved uporabe tujega vozniškega dovoljenja na ozemlju Republike Slovenije za vse kategorije vozil, za katere je imela vozniško dovoljenje na dan 4. 4. 2022 za dobo 1 (enega) leta ter ji naložilo v plačilo sodno takso.

2. Zoper sklep se dne 19. 9. 2022 pritožuje storilka po zagovornici iz razloga zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja. Predlaga ugoditev pritožbi in razveljavitev izpodbijanega sklepa.

3. Pritožba je utemeljena.

4. V predmetni zadevi je sodišče prve stopnje na podlagi obvestila Ministrstva za pravosodje z dne 21. 7. 2022 ugotovilo, da je storilka, ki ima veljavno tuje vozniško dovoljenje, izdano v ..., Koreji dne 28. 7. 2021, kot voznica začetnica motornega vozila B kategorije dosegla skupno 8 kazenskih točk. Ker je storilka imetnica tujega vozniškega dovoljenja in je bila po evidenci Ministrstva za pravosodje zavedena kot voznica začetnica, ji je sodišče prve stopnje v skladu s tretjim odstavkom 22. člena ZP-1 ter osmim odstavkom 22. člena ZP-1 v zvezi s 26. členom Zakona o pravilih cestnega prometa (ZPrCP) namesto prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja izreklo prepoved uporabe tujega vozniškega dovoljenja na ozemlju Republike Slovenije za vse kategorije motornih vozil, za katere je imela dovoljenje na dan, ko je storila prekrška, s katerima je dosegla in presegla predpisano število kazenskih točk, in sicer za dobo enega leta.

5. Pritožbeno sodišče ugotavlja, da pritožba v napadenem sklepu utemeljeno graja zmotno in nepopolno ugotovitev dejanskega stanja. Pritožnica navaja, da je vozniško dovoljenje pridobila 28. 3. 1997, zaradi česar zanjo ne morejo veljati določila o voznikih začetnikih. Pritožbene trditve je podkrepila s predložitvijo drugopisov potrdila o vozniškem dovoljenju, iz katerega izhaja datum pridobitve 28. 3. 1997, dveh mednarodnih vozniških dovoljenj (prvi z dnem izdaje 28. 7. 2021 in drugi z dne 26. 7. 2022) ter korejskega vozniškega dovoljenja. Po izdaji pritožbeno izpodbijanega sklepa je bilo sodišče prve stopnje s strani PP ... obveščeno, da je prišlo pri vnosu kazenskih točk do vnosa napačnega datuma in je bil namesto datuma pridobitve vozniškega dovoljenja (28. 3. 1997) vnesen datum izdaje mednarodnega vozniškega dovoljenja, na podlagi tega pa do napačne označitve storilke kot „voznice začetnice“. O popravi napačne označitve storilke in spremembi statusa voznice v „ni voznica začetnica“ je bilo sodišče obveščeno tudi z dopisom Ministrstva za pravosodje z dne 12. 10. 2022. 6. Iz povzetih ugotovitev tako jasno in nedvoumno izhaja, da pritožbeno izpodbijana odločitev temelji na napačno zavedenem datumu pridobitve storilkinega vozniškega dovoljenja v evidenci kazenskih točk v cestnem prometu, saj storilka ni imela statusa ″voznice začetnice″, kar se je ugotovilo s popravo označitve storilkinega statusa z dne 12. 10. 2022. Pritožba torej utemeljeno očita, da je glede na zmotno in nepopolno ugotovljeno dejansko stanje sodišče zmotno uporabilo materialne določbe ZP-1, glede storilkinega statusa voznice, ko je z izpodbijanim sklepom storilki izreklo prepoved uporabe tujega vozniškega dovoljenja za vse kategorije motornih vozil za obdobje enega leta od 4. 4. 2022 dalje, kajti v času storitve očitanega prekrška storilka ni imela statusa voznice začetnice, kar je ključno dejstvo glede izreka prepovedi uporabe tujega vozniškega dovoljenja na območju RS.

7. Glede na navedeno je pritožbeno sodišče pritožbi ugodilo in izpodbijani sklep spremenilo tako, kot izhaja iz izreka tega sklepa (osmi odstavek 163. člena ZP-1).

8. Ker je zagovornica s pritožbo uspela, pritožbeno sodišče ni določilo obveznosti plačila sodne takse (drugi odstavek 147. člena ZP-1).