Jedro

Presplošen (neustrezno pojasnjen) je tudi očitek (in sicer, ker je bil vlagatelju dovoljen pregled in prepis celotnega spisa) o kršitvi načela sorazmernosti. Pritožnik, ki zatrjuje, da naj bi bil namen določbe drugega odstavka 150. člena ZPP lahko dosežen tudi z milejšim ukrepom (to je vpogledom zgolj v del spisa), konkretno ne pojasni, z vpogledom v kateri del spisa bi bilo to lahko doseženo.

Izrek

I. Pritožbi se zavrneta in se sklep sodišča prve stopnje potrdi.

II. Pritožnika sama nosita svoje stroške pritožbenega postopka.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je s sklepom z dne 10.11.2015 A. A. dovolilo pregled in prepis spisa I R 351/2014 Okrožnega sodišča v Ljubljani.

2. Zoper sklep sta se pritožila predlagatelj in udeleženec T. d.o.o. 3. Predlagatelj se zoper sklep pritožuje iz vseh pritožbenih razlogov in pritožbenemu sodišču predlaga, da ga spremeni tako, da predlog za pregled in prepis spisa zavrne oziroma podrejeno, da ga razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v novo odločanje (s stroškovno posledico). Poudarja, da zgolj na podlagi predložene pravnomočne in izvršljive sodbe, ki naj bi omogočala prisilno izvršitev terjatve, vlagatelj ni ustrezno izkazal obstoja „opravičene koristi“ za vpogled in prepis celotnega spisa I R 351/2014 Okrožnega sodišča v Ljubljani. To svojo opravičeno korist bi moral izkazati z ustreznimi navedbami ter dokumenti (sklicuje se na sklep II Ip 4783/2014 z dne 12.1.2015). Poudarja tudi, da iz sklepa ni razvidno, ali ga je izdala upravičena oseba po drugem odstavku 150. člena ZPP. Pojasnjuje, kdo lahko v določeni fazi dovoli vpogled spisa. Sklep naj bi bil nepravilen in nezakonit tudi zato, ker je z njim vlagatelju dovoljen pregled in prepis celotnega spisa brez omejitev, čeprav za to ni podlage. Po sodni praksi (sklicuje se na sklep Vrhovnega sodišča RS Cpg 1/2011 z dne 18.4.2014) se namreč dovoli vpogled in prepis spisa zgolj v obsegu in na način, kot je to nujno potrebno za izvajanje pravice vlagatelja. Zato je bilo kršeno načelo sorazmernosti in tudi namen določbe drugega odstavka 150. člena ZPP, saj bi lahko enak namen bil dosežen tudi z milejšim ukrepom (vpogledom zgolj v del spisa).

4. Udeleženec T. d.o.o. se pritožuje iz vseh pritožbenih razlogov in pritožbenemu sodišču predlaga, da izpodbijani sklep primarno spremeni tako, da predlogu A. A. za pregled in prepis predmetnega spisa ne ugodi, podrejeno pa, da zadevo vrne sodišču prve stopnje v ponovno odločanje (vse s stroškovno posledico). Poudarja, da vlagatelj ni izkazal opravičene koristi, kot to zmotno misli naslovno sodišče. Opravičena korist ne more biti izenačena zgolj in samo z ekonomsko koristjo, na katero vlagatelj opira svojo prošnjo. Opravičeno korist je potrebno interpretirati v pogledu pravnega interesa. Le-tega pa bi vlagatelj lahko izkazal tako, da bi že vodil sodni postopek (na primer izvršilni postopek zoper predlagatelja). Vlagatelj ni dokazal, da je upnik predlagatelja v izvršilnem postopku ali da mu je dovoljena izvršba za njegovo terjatev in v kakšni višini. Sodišče tako ni pravilno uporabilo določb materialnega prava, ki bi jih moralo (in sicer določbe drugega odstavka 150. člena ZPP oziroma pojem opravičene koristi).

5. Vlagatelj prošnje A. A. na pritožbi ni odgovoril. 6. Pritožbi nista utemeljeni.

V zvezi s pritožbo predlagatelja:

7. Pritožbeni očitek, češ da vlagatelj zgolj na podlagi priložene pravnomočne in izvršljive sodbe obstoja opravičene koristi za vpogled in prepis celotnega spisa I R 351/2014 Okrožnega sodišča v Ljubljani ni ustrezno izkazal ter da bi moral upoštevaje sodno prakso to izkazati z ustreznimi navedbami in dokumenti (listinami), ni prepričljiv. Ni razvidno (niti pritožnik tega ne uspe ustrezno/konkretno pojasniti), katere konkretne druge navedbe (poleg podanih) oziroma katere druge konkretne listine (poleg predložene) bi moral vlagatelj še podati (predlagati).(2) Tudi po mnenju pritožbenega sodišča je vlagatelj podal ustrezne (to je konkretne in hkrati zadostne) trditve glede obstoja za pregled (prepis) spisa potrebne opravičene koristi (drugi odstavek 150. člena ZPP)(3), ki jih je s predloženo sodbo tudi izkazal. Preveč hipotetično so zastavljene tudi trditve o tem, ali je izpodbijani sklep izdala upravičena oseba.(4) Pritožnik namreč ne zatrjuje,(5) da ga je izdala oseba, ki za to ni bila upravičena. Presplošen (neustrezno pojasnjen) je tudi očitek (in sicer ker je bil vlagatelju dovoljen pregled in prepis celotnega spisa) o kršitvi načela sorazmernosti. Pritožnik, ki zatrjuje, da naj bi bil namen določbe drugega odstavka 150. člena ZPP lahko dosežen tudi z milejšim ukrepom (to je vpogledom zgolj v del spisa), konkretno ne pojasni,(6) z vpogledom v kateri del spisa bi bilo to lahko doseženo.

V zvezi s pritožbo udeleženca T. d.o.o.:

8. Navajanju, češ da vlagateljeva želja doseči poplačilo svoje terjatve, ki izhaja iz sodbe Delovnega in socialnega sodišča v Ljubljani (I Pd 1053/2008 z dne 4.1.2011), izkazuje zgolj (njegov) ekonomski, ne pa tudi pravni interes in da bi bi bil slednji (oziroma opravičena korist) podan(a) zgolj v primeru, če bi izkazal, da že vodi sodni (npr. izvršilni) postopek zoper predlagatelja, ni moč slediti. Da bo vlagatelj takšen postopek lahko (uspešno) sprožil,(7) namreč potrebuje prav podatke iz predmetnega spisa, za vpogled (prepis), katerega je zaprosil. Zato s predložitvijo sodbe, na podlagi katere namerava takšen (izvršilni) postopek sprožiti, ni izkazan le ekonomski, ampak hkrati (nedvomno) tudi pravni interes (oziroma v drugem odstavku 150. člena ZPP opredeljena opravičena korist).

9. Ker pritožbeni razlogi niso utemeljeni in ker niso podani niti razlogi, na katere pazi po uradni dolžnosti, je pritožbeno sodišče obe pritožbi kot neutemeljeni zavrnilo in izpodbijani sklep sodišča prve stopnje potrdilo (druga točka 365. člena ZPP v zvezi s 37. členom ZNP(8) in v zvezi s 111. členom ZMZPP(9)). Upoštevaje, da s svojima pritožbama nista bila uspešna, pritožnika sama nosita z njuno vložitvijo nastale stroške (1. odstavek 165. člena v zvezi s 1. odstavkom 154. člena ZPP in v zvezi s 37. členom ZNP).

Op. št. (2): Le sklicevanje na pravilno načelno izhodišče, razvidno iz VSL sklepa II Ip 4783/2014 z dne 21.1.2015, ni dovolj.

Op. št. (3): Zakon o pravdnem postopku, Uradni list RS, št. 26/1999, s kasnejšimi spremembami Op. št. (4): V konkretnem primeru naj bi sklep (glej l. št. 359 predmetnega spisa) izdala vodja pravdnega oddelka. V skladu z drugim odstavkom 150. člena ZPP lahko namreč po zaključku postopka sklep, kot je predmetni, izda predsednik (predstojnik) sodišča oziroma druga od njega določena oseba („delavec na sodišču“).

Op. št. (5): In le to bi bilo upoštevno.

Op. št. (6): Zaradi česar (zgolj) sklicevanje na sklep Vrhovnega sodišča RS Cpg 1/2011 z dne 18.4.2011 ne zadostuje.

Op. št. (7): In v tem je moč videti njegov pravni interes (pravno korist).(8) Zakon o nepravdnem postopku, Uradni list SRS, št. 30/1986, s kasnejšimi spremembami Op. št. (8): Zakon o nepravdnem postopku, Uradni list SRS, št. 30/1986, s kasnejšimi spremembami Op. št. (9): Zakon o mednarodnem zasebnem pravu in postopku, Uradni list RS, št. 56/1999, s kasnejšimi spremembami