Jedro

Po ureditvi v Zakonu o notariatu je tožeča stranka edina pristojna, da določi in objavi dan nastopa pričetka poslovanja notarja, zato ne izkazuje za potrebno, da se z začasno odredbo imenovanemu notarju prepove opravljanje dejavnosti. Začasna odredba se ne more nanašati na razmerja, ki bodo šele nastala s posebnim aktom.

Izrek

Predlog za izdajo začasne odredbe se zavrne.

Obrazložitev

Tožeča stranka je pri naslovnem sodišču 28. 9. 2000 vložila tožbo, dne 22. 10. 2003 pa predlog za izdajo začasne odredbe. V predlogu je navedla, da je Upravno sodišče s sodbo U ... z dne 20. 11. 2002 ugodilo tožbi tožeče stranke in odpravilo odločbo tožene stranke z dne 25. 8. 2000, s katero je ta odločila, da za notarja na prvo notarsko mesto v A imenuje AA, to je stranko z interesom v tem upravnem sporu. Vrhovno sodišče je s sodbo I Up ... z dne 2. 4. 2002 pritožbo stranke z interesom zavrnilo in potrdilo sodbo Upravnega sodišča. Ustavno sodišče pa je na ustavno pritožbo stranke z interesom z odločbo št. Up ... z dne 25. 9. 2003 razveljavilo sodbo Vrhovnega sodišča in sodbo Upravnega sodišča in vrnilo zadevo Upravnemu sodišču v novo odločanje. Stranka z interesom pa je na podlagi dokončnega upravnega akta, s katerim je bila imenovana na prvo notarsko mesto s sedežem v A, začela z opravili, potrebnimi za opravljanje dejavnosti. Prvo prosto notarsko mesto s sedežem v A je bilo objavljeno v Uradnem listu št. 37/2003. Stranka z interesom je začela s postopki, določenimi v 14., 15. in 16. členu Zakona o notariatu (v nadaljevanju: ZN), ki vodijo k opravljanju notarske dejavnosti. Na podlagi 15. člena ZN je predsednik Okrožnega sodišča v A dne 17. 10. 2003 potrdil pristnost lastnoročnega podpisa stranke z interesom. Stranka z interesom je pridobila tudi pečat in žig. Tožeča stranka je prepričana v verjetnost uspeha svoje tožbe, saj sta tako Upravno sodišče, kot Vrhovno sodišče bila namreč enotna o materialni pravilnosti tožbe ter posledično o nezakonitosti upravnega akta. Zaradi učinka odpravljenega akta se postavi vprašanje pravne veljavnosti vseh notarskih listin ter drugega notarskega poslovanja prizadete stranke. Tožeča stranka je utemeljeno v bojazni, da bo prizadeta stranka v naslednjih dneh začela z opravljanjem notarske dejavnosti. Po uspehu v upravnem sporu se bo izpostavilo vprašanje pravne veljavnosti vseh listin, zato se tožeča stranka boji številnih sodnih postopkov, v katerih bodo stranke izpodbijale veljavnost listin. Posledično pa je pričakovati tudi odškodninske tožbe zoper Republiko Slovenijo, ki bo odgovorna za nastalo situacijo. Tudi kolikor pravna veljavnost listin ne bi bila sporna, pa je zaradi zaupanja v inštitucijo notariata izrednega pomena, da ne prihaja do hitrih menjav pri zasedbi notarskih mest. Ta obrazložena nevarnost pa prestavlja hujšo škodljivo posledico, ki je zahtevana v 2. odstavku 69. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju: ZUS). Predlaga, da sodišče v skladu z določbo 2. odstavka 69. člena ZUS prepove AA opravljanje notarske dejavnosti in notarskega poslovanja (1. točka); da za primer kršitve, določene v 1. točki, izreče AA denarno kazen v višini 10.000.000,00 SIT, ki jo bo sodišče izvršilo po uradni dolžnosti, hkrati bo izreklo nov sklep, s katerim bo določilo novo višjo kazen, za primer, če bo ponovno kršil prepoved, določeno v 1. točki tega sklepa (2. točka); ter odloči, da ta začasna odredba velja do pravnomočne odločitve sodišča o tožbi tožeče stranke (3. točka).

Sodišče je predlog za izdajo začasne odredbe zavrnilo iz naslednjih razlogov: Po določbi 2. odstavka 69. člena ZUS (Uradni list RS, št. 50/97 in 70/00) tožnik lahko zahteva izdajo začasne odredbe tudi za začasno ureditev stanja glede na sporno pravno razmerje, če se ta ureditev, predvsem pri trajajočih pravnih razmerjih, verjetno izkaže za potrebno, da se odvrnejo hujše škodljive posledice ali grozeče nasilje. Tožeča stranka vlaga predlog za začasno odredbo po citiranem zakonskem določilu.

V obravnavani zadevi je sporno pravno razmerje med strankami, glede na izpodbijano odločbo tožene stranke z dne 25. 8. 2000, imenovanje stranke z interesom za notarja. Sodišče glede na pooblastilo iz 2. odstavka 69. člena ZUS lahko uredi le stanje, ki izhaja iz spornega pravnega razmerja, ob obstoju nadaljnjega pogoja, da tožnik verjetno izkaže, da je predlagana ureditev stanja potrebna, da se odvrnejo hujše škodljive posledice ali grozeče nasilje.

Predlagano začasno odredbo je sodišče presodilo v okviru vprašanja (pogoja) ali je tožeča stranka verjetno izkazala za potrebno, da se predlagano stanje začasno uredi, glede na sporno pravno razmerje, ki je v obravnavani zadevi imenovanje za notarja. Po zakonski ureditvi ZN (Uradni list RS, št. 13/94, 48/94, 82/94, 41/95) je tožeča stranka (17. in 21. člen) edina pristojna, da določi in objavi dan nastopa poslovanja notarja v Uradnem listu RS po tem, ko prejme kopijo zapisnika o prisegi. Pred tem datumom imenovani notar, tudi če opravi vsa pripravljalna dejanja (razen naštetih v predlogu za izdajo začasne odredbe, še: sklenitev zavarovalne pogodbe - 14. člen in izreka prisege pred predsednikom višjega sodišča - 16. člen) ne more začeti s poslovanjem (katerega prepoved tožeča stranka prek sodišča zahteva), saj mu poslovanje prepoveduje določba 21. člena ZN. Glede na navedeno zakonsko ureditev, ko je tožeča stranka tista aktivna stranka, ki določi imenovanemu notarju s svojim aktom, ki ga objavi v uradnem listu, dan poslovanja, sodišče meni, da tožeča stranka ne izkazuje za potrebno, da se začasno odredbo, kot je predlagana, izda. Začasna odredba se namreč ne more nanašati na razmerja, ki bodo nastala šele s posebnim aktom (v tem primeru celo aktom tožeče stranke), pa čeprav na podlagi spornega izpodbijanega akta.

Poleg tega tožeča stranka v predlogu navaja okoliščine (izdelava pečata in žiga - overitev podpisa), ki kažejo na priprave stranke z interesom, da prične opravljati notarsko dejavnost in poslovanje, ne pa okoliščin, ki bi kazale na opravljanje notarske dejavnosti, katere prepoved zahteva. Glede na navedeno, ker tožeča stranka ni verjetno izkazovala za potrebno, da se stanje začasno uredi, je sodišče predlog za izdajo začasne odredbe zavrnilo.