Jedro

V primeru, da sodišče smatra, da niso podani pogoji za izdajo plačilnega naloga, ne more zavreči predloga, temveč mora v odločbi odločiti, da se predlogu za izdajo plačilnega naloga ne ugodi in postopek nadaljuje s tožbo.

Izrek

Pritožbama se ugodi in se izpodbijana sklepa razveljavita in zadeva vrne sodišču prve stopnje v nadaljnje odločanje.

Pritožbeni stroški so nadaljnji pravdni stroški.

Obrazložitev

Z izpodbijanima sklepoma je sodišče prve stopnje zavrglo predlog tožeče stranke za izdajo plačilnega naloga in pritožbo tožeče stranke zoper navedeni sklep.

Zoper oba sklepa se pritožuje tožeča stranka zaradi bistvene kršitve določb postopka in v pritožbah predlaga, da pritožbeno sodišče ugodi njenima pritožbama ter izpodbijana sklepa razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v nadaljnje odločanje.

V pritožbi zoper sklep o zavrženju predloga za izdajo plačilnega naloga tožeča stranka navaja, da je v pravdnem postopku pritožba vedno dovljena razen v primerih, ko zakon določa, da ni pritožbe ali posebne pritožbe. Proti sklepu o zavrženju tožbe, je pritožba vedno dovoljena. Drugače bi bilo, če bi sodišče postopalo po členu 434 ZPP.

Odločitev je tudi sicer v nasprotju z določbami ZPP, saj sodišče napačno meni, da bi morala tožeča stranka predložiti verodostojno listino. Taka zahteva pa ni v skladu z določbo člena 432 ZPP, saj je tožeča stranka predložila ustrezne listine o višini in navedla pravno podlago in bi moralo sodišče predlogu za izdajo plačilnega naloga ugoditi.

V pritožbi zoper zavrženje pritožbe tožeča stranka navaja, da je odločitev v nasprotju z določili ZPP. Pravnomočen postane izrek odločbe, ne pa razlogi. Zavrženje zahteve za sodno varstvo pomeni konec postopka in je zato proti vsaki taki odločitvi dovoljena pritožba.

Pritožbi sta utemeljeni.

Tožeča stranka je vložila tožbo zaradi izterjave 37.800,00 SIT s predlogom za izdajo plačilnega naloga. Ker gre za tožbeni zahtevek, ki ne presega 200.000,00 SIT izda sodišče plačilni nalog zoper toženo stranko tudi v primeru, ko tožbi niso priložene listine, so pa v njej navedena predloga in višina dolga ter dokazi, s katerimi se lahko ugotovi resničnost tožbenih navedb (1. odst. 432 ZPP). Sodišče v primeru, da ne ugodi predlogu za izdajo plačilnega naloga nadaljuje postopek s tožbo (1. odst. člena 434 ZPP), nima pa pooblastila, da zavrže predlog, saj taka odločitev pomeni konec procesnega razmerja kot utemeljeno trdi tožeča stranka v pritožbi. Zoper vsak sklep o zavrženju tožbe pa je dopustna pritožba. Ker je sodišče zavrglo predlog (tožbo) je napačno uporabilo določbo člena 434 ZPP, kar je vplivalo na pravilnost odločitev sodišča prve stopnje in je s takšnim postopanjem zagrešilo relativno kršitev postopka iz 1. odst. člena 339 ZPP, ki jo tožeča stranka izrecno uveljavlja v pritožbi. V posledici tega pa je napačna tudi odločitev o zavrženju pritožbe ter je bilo v posledici tega pritožbama ugoditi in izpodbijana sklepa razveljaviti in zadevo vrniti v nadaljnje odločanje (člen 365 točka 3 ZPP). V nadaljevanju postopka bo moralo sodišče prve stopnje odločiti o predlagani izdaji plačilnega naloga, za kar so po oceni pritožbenega sodišča izpolnjeni vsi pogoji iz 1. odst. člena 432 ZPP, sicer pa bo moralo v nasprotnem primeru postopati tako kot določa 1. odst. člena 434 ZPP, v nobenem primeru pa tožbe ne more zavreči. Izrek o stroških temelji na določbi člena 166 ZPP.