Jedro

V tem primeru sorodstveno razmerje nekaterih od oseb, ki nastopajo na pasivni pravdni strani, z uslužbenko pristojnega sodišča, ki je eno od večjih v državi, ni tak tehten razlog, ki bi narekoval delegacijo pristojnosti. Ni mogoče prezreti, da sorodnica nekaterih od oseb na toženi strani v zadevi ne bo sprejemala nobenih odločitev. Drugače bi (lahko) bilo, če bi bila sodna uslužbenka stranka v postopku ali če bi šlo za manjše sodišče v manjšem kraju in intenzivnejše sodelovanje med sodniki in sodnim osebjem oziroma če bi bila zadeva občutljivejše narave.

Izrek

Predlog se zavrne.

Obrazložitev

1. Okrajno sodišče v Kopru, ki je stvarno in krajevno pristojno za odločanje v tej pravdni zadevi, Vrhovnemu sodišču na podlagi 67. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) predlaga prenos pristojnosti na drugo stvarno pristojno sodišče. Navaja, da je tretji toženec oče, četrta toženka teta in peta toženka sestrična uslužbenke tega sodišča, sodne zapisnikarice A. A. Po oceni pristojnega sodišča te okoliščine pomenijo razlog za dvom, ki bi lahko omajal zaupanje strank v njegovo odločanje.

2. Predlog ni utemeljen.

3. Po 67. členu ZPP lahko Vrhovno sodišče na predlog stranke ali pristojnega sodišča določi drugo stvarno pristojno sodišče, da postopa v zadevi, če je očitno, da se bo tako laže opravil postopek, ali če so za to drugi tehtni razlogi. Glavni namen prenosa krajevne pristojnosti na drugo stvarno pristojno sodišče je sicer v skladu s temeljnim načelom ekonomičnosti postopka zagotoviti njegovo večjo smotrnost. Pravni standard "drugih tehtnih razlogov" pa zajema različne druge okoliščine, ki niso v neposredni zvezi s samim sporom, ampak lahko nanj vplivajo od zunaj in se nanašajo na celotno sodišče. Tehten razlog v pomenu 67. člena ZPP so na primer okoliščine, ki vzbujajo objektivno upravičen strah pred pristranskostjo sodišča, vendar ta, ki jo pristojno sodišče navaja v svojem predlogu, ni takšna.

4. Delegacija v skladu z 67. členom ZPP pomeni izjemo od splošnih pravil o krajevni pristojnosti, zaradi česar jo je treba - kot (po splošnem razlagalnem pravilu) vse izjeme - razlagati ozko. Vrhovno sodišče je sicer že večkrat presodilo, da bi bil videz nepristranskosti (lahko) prizadet, če je stranka v postopku zakonec ali sorodnik uslužbenca pristojnega sodišča,1 vendar je bila v teh zadevah (praviloma) njihova narava ali/in velikost pristojnega sodišča drugačna kot v konkretnem primeru. V tem sorodstveno razmerje nekaterih od oseb, ki nastopajo na pasivni pravdni strani, z uslužbenko pristojnega sodišča, ki je eno od večjih v državi, ni tak tehten razlog, ki bi narekoval delegacijo pristojnosti. Ni mogoče prezreti, da sorodnica nekaterih od oseb na toženi strani v zadevi ne bo sprejemala nobenih odločitev. Drugače bi (lahko) bilo, če bi bila sodna uslužbenka stranka v postopku ali če bi šlo za manjše sodišče v manjšem kraju in intenzivnejše sodelovanje med sodniki in sodnim osebjem oziroma če bi bila zadeva občutljivejše narave.

5. Objektivna nepristranskost sodišča, ki se izraža zlasti v percepciji javnosti o nevtralnosti in neodvisnosti sodišča kot nosilca sodne funkcije, v konkretnem primeru po razumnih merilih ne more biti prizadeta, če bo v zadevi odločalo Okrajno sodišče v Kopru. Vrhovno sodišče je zato neutemeljen predlog za delegacijo zavrnilo.

1 Primerjaj sklepe I R 106/2015 z dne 17. 9. 2015, I R 87/2015 z dne 9. 7. 2015, I R 44/2015 z dne 2. 4. 2015, I R 108/2014 z dne 14. 10. 2014, I R 81/2014 z dne 13. 8. 2014 in druge.