Jedro

V predmetni zadevi je obseg z revizijo izpodbijanega dela pravnomočne sodbe sodišča druge stopnje omejen na odločitev o denarnem zahtevku. Ne gre torej (več) za spor o pravici iz socialnega zavarovanja, pač pa glede na to, da je predmet spora (le še) denarni zahtevek, za premoženjski socialni spor. Glede na določbo 1. točke 31. člena ZDSS-1 bi bila v predmetni zadevi revizija dovoljena, če bi bila dovoljena po določbah ZPP.

Izrek

Revizija se zavrže.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je delno ugodilo tožbenim zahtevkom in odpravilo izpodbijani odločbi z dne 30. 9. 2005 in 3. 8. 2005 (točka 1 izreka) ter tožnikoma priznalo pravico do zdravljenja – postopek oploditve z biomedicinsko pomočjo v Pragi – Češka (točka 2 izreka). Toženi stranki je naložilo, da tožnikoma povrne stroške zdravljenja neplodnosti (storitve) v tujini v zvezi z rojstvom sina A. v višini 5.631,50 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi (točka 3 izreka). V presežku (za plačilo 3.308,80 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi) je tožbeni zahtevek zavrnilo (točka 4 izreka).

2. Sodišče druge stopnje je ocenilo, da je sodišče prve stopnje, kljub pravilno ugotovljenemu dejanskemu stanju delno zmotno uporabilo materialno pravo, zato je pritožbi tožnikov delno ugodilo in sodbo sodišča prve stopnje v izpodbijanem, zavrnilnem delu spremenilo tako, da je prisojeni znesek v višini 5.631,50 EUR zvišalo na 6.585,18 EUR. V preostalem je pritožbo zavrnilo.

3. Zoper zavrnilni del pravnomočne sodbe, izdane na drugi stopnji (drugi odstavek izreka), sta tožnika vložila revizijo iz revizijskih razlogov bistvene kršitve določb pravdnega postopka in zmotne uporabe materialnega prava. Navajata, da sta nižji sodišči napačno presodili, da jima pripada plačilo zdravstvenih storitev v višini 85 odstotkov. V skladu z Zakonom o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju (v nadaljevanju ZZVZZ) in Pravili obveznega zdravstvenega zavarovanja je z obveznim zavarovanjem zavarovanim osebam zagotovljeno plačilo zdravstvenih storitev najmanj v višini 85 odstotkov, kar pomeni razpon od 85 do 100 odstotkov, sodišči pa nista pojasnili, zakaj jima ne pripada 100 odstotkov. Tožnika sta diskriminirana v primerjavi s pari, ki jima tožena stranka zagotavlja 100 odstotno financiranje. Da gre 85 odstotkov iz obveznega 15 odstotkov pa iz dodatnega zavarovanja ni pomembno, saj bi bilo povsem nesmiselno, da tožnika razliko v višini 15 odstotkov z novo pravdo terjata od Zavarovalnice Vzajemna. Ta znesek bi jima morala povrniti tožena stranka, ki bi ga pa kasneje na podlagi sporazuma in izvajanja dodatnega zavarovanja izterjala od Zavarovalnice Vzajemna, kjer je tožnica dodatno zavarovana. Iz tega naslova tožnika zahtevata plačilo nadaljnjih 993,80 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi. Nadalje navajata, da sta zahtevala tako dnevnice kot stroške prenočišč po računih (prilogi A 32 in A 33), sodišče druge stopnje pa je napačno upoštevalo samo stroške po računih, čeprav je v zakonu vračilo stroškov prehrane in prenočišč določeno v višini 120 odstotkov dnevnice za tujino. Iz tega naslova tožnika zahtevata plačilo nadaljnjih 255 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi. Nadalje zahtevata tudi kilometrino za 12 nujnih potovanj iz R. v M. v višini 169 EUR, cestnine v skupnem znesku 87,60 EUR ter vinjete v skupnem znesku 31,20 EUR, vse z zakonskimi zamudnimi obrestmi.

4. Revizija ni dovoljena.

5. V skladu z določbami prvega odstavka 367. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) je revizija izredno pravno sredstvo zoper pravnomočno sodbo sodišča druge stopnje. V socialnih sporih o pravicah do in iz socialnih zavarovanj in socialnega varstva je na podlagi 4. točke 31. člena Zakona o delovnih in socialnih sodiščih (v nadaljevanju ZDSS-1) revizija razen v sporih, ki jih ta zakonska določba izrecno izvzema, vedno dovoljena. Drugače pa je v premoženjskih socialnih sporih, v katerih je na podlagi 1. točke 31. člena ZDSS-1 revizija dovoljena po določbah ZPP.

6. V predmetni zadevi je obseg z revizijo izpodbijanega dela pravnomočne sodbe sodišča druge stopnje omejen na odločitev o denarnem zahtevku. Ne gre torej (več) za spor o pravici iz socialnega zavarovanja, pač pa glede na to, da je predmet spora (le še) denarni zahtevek, za premoženjski socialni spor. Glede na določbo 1. točke 31. člena ZDSS-1 bi bila v predmetni zadevi revizija dovoljena, če bi bila dovoljena po določbah ZPP.

7. ZPP v drugem odstavku 367. člena določa, da je v premoženjskih sporih revizija dovoljena, če vrednost izpodbijanega dela pravnomočne sodbe presega 4.172,93 EUR (prej 1,000.000,00 SIT). Ker vrednost izpodbijanega dela pravnomočne sodbe, glede katerega tožeča stranka vlaga revizijo, znaša 1.536,60 EUR, revizijsko sodišče ugotavlja, da vrednost izpodbijanega dela pravnomočne sodbe ne presega praga dovoljenosti revizije.

8. Glede na navedeno revizija tožeče stranke ni dovoljena in jo je revizijsko sodišče na podlagi določbe 377. člena ZPP zavrglo.