Jedro

Tožnik ugotovitve, da gre v konkretnem primeru za očitno nerazumno vlogo, ni z ničemer niti zanikal niti dokazal nasprotnega. Podal je le pavšalno stališče o tem, da bi moral sprožiti odškodninsko tožbo. Ni pa navedel razlogov za dovoljenost revizije. V zadevi tako nima verjetnega izgleda za uspeh, saj ne uveljavlja in ne izkazuje pogojev za dovoljenost revizije po drugem odstavku 83. člena ZUS-1, kar predstavlja oviro za to, da bi Vrhovno sodišče RS o reviziji vsebinsko odločalo.

Izrek

Tožba se zavrne.

Obrazložitev

Z izpodbijano odločbo je Upravno sodišče RS prošnjo tožnika za dodelitev brezplačne pravne pomoči v obliki in obsegu pravnega svetovanja in zastopanja za vložitev revizije zoper sodbo Upravnega sodišča RS, Oddelek v Ljubljani, št. I U 89/2012-5 z dne 21. 2. 2012, zavrnilo. V obrazložitvi pojasnjuje, da je tožnik pri sodišču vložil prošnjo za dodelitev brezplačne pravne pomoči, iz katere smiselno izhaja, da jo želi v obliki in obsegu pravnega svetovanja in zastopanja v zvezi z vložitvijo revizije zoper sodbo tega sodišča št. I U 89/2012 z dne 21. 2. 2012. Prosilec prosi za dodelitev BPP za vložitev revizije zoper sodbo, s katero je bila zavrnjena njegova tožba zoper odločbo Okrožnega sodišča v Krškem št. Bpp 587/2011 z dne 6. 12. 2011. Z omenjeno odločbo je organ za BPP Okrožnega sodišča v Krškem, zavrnil prosilčevo prošnjo za dodelitev BPP za vložitev odškodninske tožbe za nepremoženjsko škodo v obliki naklepnega protipravnega dejanja izločitve civilne družbe iz postopka odločanja o umestitvi odlagališča NSRAO. Prosilec je želel vložiti odškodninsko tožbo zoper 99 oseb, ki so tako ali drugače sodelovale v kazenskih in pred kazenskih postopkih. Organ za BPP Okrožnega sodišča v Krškem je ocenil, da je prošnja prosilca za dodelitev BPP nerazumna. Pričakovanje prosilca, da bo v civilnem postopku dokazal, da mu je zaradi nedopustnega ravnanja naštetih oseb nastala pravno priznana škoda ter da so podane druge predpostavke iz 179. člena Obligacijskega zakonika, je v nasprotju z izidom v zadevah s podobnim dejanskim stanjem in pravno podlago. Iz obrazložitve sodbe tega sodišča št. I U 89/2012-5 z dne 21. 2. 2012 pa izhaja, da je odločba Okrožnega sodišča v Krškem Bpp 587/2011 pravilna in zakonita. Pravilno je bilo ugotovljeno, da prosilec ne izpolnjuje pogojev iz 24. člena ZBPP.

V nadaljevanju upravni organ pojasnjuje, da je revizija izredno pravno sredstvo, ki se lahko vloži le v izjemnih primerih. Pri tem se sklicuje na 85. člen Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanji ZUS-1). Pristojni organ nato uvodoma pojasnjuje, da je predmet preizkusa zakonitosti v obravnavanem postopku z revizijo, lahko le sodba Upravnega sodišča RS št. I U 89/2012-5 z dne 21. 2. 2012. Prosilec pa se v svoji zahtevi za revizijo sklicuje predvsem na korupcijo in podkupovanje v drugih postopkih. Prosilec v svoji zahtevi za revizijo ne izkazuje niti enega pogoja za dovoljenost revizije, ki bi bil neposredno povezan z navedeno sodbo. Zato organ za BPP ocenjuje, da revizija ne bi bila dovoljena ter posledično, da zadeva nima verjetnega izgleda za uspeh v smislu prvega odstavka 24. člena ZBPP. Prosilec ne izkazuje izpolnjevanja pogojev za dovoljenost revizije zoper izpodbijano sodbo po drugem odstavku 83. člena ZUS-1, Vrhovno sodišče pa o reviziji sploh ne bi odločalo po vsebinski plati, pač pa bi jo v skladu z 89. členom ZUS-1, zavrglo. Prosilec mora za dodelitev BPP izpolnjevati tako finančni, kot objektivni pogoj po ZBPP. Po mnenju upravnega organa pa prosilec objektivnega pogoja za dodelitev BPP ne izpolnjuje. Zato je bilo potrebno njegovo prošnjo po določbi prvega odstavka 24. člena, v zvezi z določbo drugega odstavka 37. člena ZBPP zavrniti kot neutemeljeno. Slabo finančno stanje, ki je v obravnavani zadevi sicer izkazano, pa samo po sebi ne daje pravice do dodelitve brezplačne pravne pomoči. Tožnik v obširni tožbi graja odločitev sodišča, s katerim mu to ni priznalo pravice do brezplačne pravne pomoči zaradi vložitve revizije zoper sodbo tega sodišča. Meni, da je v danem primeru prišlo do kršitev določb Ustave RS, iz njenega 1., 2., 14., 15., 21., 22., 23., 25., 26., 34., 35. in 44. člena. Pojasnjuje tudi predpostavke odškodninske odgovornosti. Meni, da gre pri obravnavani zadevi za zapleteno zadevo. Poudarja, da je bila s kaznivim dejanjem prekršena ali ogrožena njegova osebna ali premoženjska pravica za uveljavljanje pritožbe na Evropsko sodišče za človekove pravice, zaradi naklepnega protipravnega dejanja uradnih oseb. Oškodovanec mora protipravnost dokazati v posebnem postopku. Glede na navedeno sodišču predlaga, da se njegovi tožbi ugodi, odpravi izpodbijani upravni akt ter zadevo vrne organu, ki je upravni akt izdal v ponovni postopek oziroma, da sodišče upravni akt odpravi in v okviru tožbenega zahtevka odloči o stvari samo.

Tožena stranka pri odgovoru na tožbo vztraja pri razlogih izpodbijane odločbe in sodišču predlaga, naj tožbo kot neutemeljeno zavrne.

Sodišče je o zadevi odločilo na seji, skladno z določbo 59. člena ZUS-1. Tožba ni utemeljena.

Pogoje za dodelitev brezplačne pravne pomoči določajo členi 11 do 24 ZBPP. Pri presoji utemeljenosti dodelitve brezplačne pravne pomoči, se v skladu s 24. členom ZBPP, kot pogoji upoštevajo okoliščine in dejstva v zadevi, v zvezi s katero prosilec vlaga prošnjo za odobritev brezplačne pravne pomoči. Predvsem je bistveno, da zadeva ni očitno nerazumna in da je pomembna za prosilčev osebni in socialno ekonomski položaj. Tožnik dejstva, da gre v konkretnem primeru za očitno nerazumno vlogo, ni z ničemer niti zanikal niti dokazal nasprotnega. Podal je le pavšalno stališče o tem, da bi moral sprožiti odškodninsko tožbo, zaradi česar želi brezplačno pravno pomoč. Ni pa navedel razlogov za dovoljenost revizije. Po mnenju sodišča iz podatkov spisa tako nesporno izhaja, da v zadevi prosilec nima verjetnega izgleda za uspeh, saj ne uveljavlja in ne izkazuje pogojev za dovoljenost revizije po drugem odstavku 83. člena ZUS-1. To pa hkrati predstavlja oviro za to, da bi Vrhovno sodišče RS o reviziji vsebinsko odločalo.

V ostalem se sodišče strinja z razlogi, ki jih za svojo odločitev v obrazložitvi izpodbijane odločbe navaja upravni organ in se nanje, da ne bi prišlo do ponavljanja, v smislu drugega odstavka 71.člena ZUS-1, sklicuje.

Glede na povedano sodišče ugotavlja, da je bil postopek pred izdajo izpodbijanega upravnega akta pravilen, da je odločba pravilna in na zakonu utemeljena. Sodišče tudi ni našlo nepravilnosti, na katere je dolžno paziti po uradni dolžnosti. Zato je tožbo na podlagi prvega odstavka 63. člena ZUS-1 kot neutemeljeno zavrnilo.