Jedro

Oškodovanec kot tožilec nima pravice vložiti zahteve za varstvo zakonitosti.

Izrek

Zahteva pooblaščenke oškodovanca kot tožilca R.N. za varstvo zakonitosti se zavrže kot nedovoljena.

Po 98.a členu Zakona o kazenskem postopku (ZKP) je oškodovanec kot tožilec dolžan plačati stroške, nastale v postopku o tem izrednem pravnem sredstvu, odmerjene kot povprečnino v znesku 50.000,00 SIT.

Obrazložitev

S sodbo Okrajnega sodišča v Novem Mestu z dne 31.08.2000 sta bila obdolžena Š.R. in M.T. na podlagi 1. točke 358. člena ZKP oproščena obtožbe, da sta storila kaznivo dejanje po 270. členu KZ. Višje sodišče v Ljubljani je s sodbo z dne 06.12.2000 pritožbo oškodovanca kot tožilca zavrnilo kot neutemeljeno in potrdilo sodbo sodišča prve stopnje.

Zoper to pravnomočno sodbo je pooblaščenka oškodovanca kot tožilca R.N. zaradi kršitve kazenskega zakona in bistvene kršitve določb kazenskega postopka dne 22.3.2001 vložila zahtevo za varstvo zakonitosti. Vrhovnemu sodišču predlaga, da zahtevi ugodi ter v celoti razveljavi odločbo višjega sodišča in zahtevo vrne v novo odločitev.

Na zahtevo za varstvo zakonitosti je na podlagi 2. odstavka 423. člena ZKP odgovoril zagovornik obdolženega M.T., odvetnik D.B..

Vrhovnemu sodišču predlaga, da zahtevo nasprotne stranke zavrne kot neutemeljeno "s stroškovnimi posledicami".

Zahteva za varstvo zakonitosti ni dovoljena.

V 1. odstavku 421. člena ZKP je predpisano, kdo lahko vloži zahtevo za varstvo zakonitosti. To izredno pravno sredstvo smejo vložiti državni tožilec Republike Slovenije, obdolženec in zagovornik, po obdolženčevi smrti pa jo smejo v njegovo korist vložiti osebe iz 2. odstavka 367. člena ZKP. Med upravičenci za vložitev zahteve za varstvo zakonitosti ni oškodovanca kot tožilca in tudi njegovega pooblaščenca ne, tako da nimata pravice do vložitve tega izrednega pravnega sredstva. Zato je Vrhovno sodišče zahtevo pooblaščenca oškodovanca kot tožilca R.N. za varstvo zakonitosti na podlagi 2. odstavka 423. člena ZKP zavrglo kot nedovoljeno.

Glede na tak izid postopka o tem izrednem pravnem sredstvu je oškodovanec kot tožilec R.N. po 98.a členu v zvezi s 1. odstavkom 98. in 3. odstavkom 96. člena ZKP, dolžan plačati stroške postopka, odmerjene kot povprečnino v znesku 50.000,00 SIT.

Ni pa zasebni tožilec dolžan plačati nagrade in potrebnih izdatkov zagovornika obdolženega M.T. za odgovor na zahtevo za varstvo zakonitosti, saj odgovor, glede na to, da vložena zahteva že po zakonu ni dovoljena, sploh ni bil potreben.