Jedro

Kljub dolžnosti polnoletnih otrok, da po svojih zmožnostih preživljajo svoje starše, če ti nimajo dovolj sredstev za življenje in si jih ne morejo pridobiti, sklepanje preužitkarske pogodbe med starši in otroci ni prepovedano.

Sodna praksa je izoblikovala stališče, da se v primeru, ko je sporno razpolaganje sestavljeno iz več dejanj, rok šteje od zadnjega dejanja. To pa v primeru prenosa lastninske pravice pomeni, da teče od izvedbe razpolagalnega pravnega posla, tj. od vpisa v zemljiško knjigo oziroma natančneje od začetka učinkovanja vpisa v zemljiško knjigo.

Tudi v primeru poslov, sklenjenih med sorodniki, v primeru njihove odplačnosti velja enoletni rok.

Izrek

I. Pritožba se zavrne in se potrdi sodba sodišča prve stopnje.

II. Tožnik sam krije svoje stroške v postopku s pritožbo.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je zavrnilo zahtevek tožeče stranke, da je izročilna pogodba SV 580/09 z dne 10. 10. 2008, sklenjena med M. S. in toženko glede nepremičnine parc. št. 76/0, k.o. X., brez učinka do tožnika do njegove terjatve v višini 99.300,00 EUR s pripadajočimi zamudnimi obrestmi od 2. 5. 2008 dalje do plačila, v višini 3.129,84 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 22. 4. 2009 dalje do plačila, v višini 399,04 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 16. 1. 2010 dalje do plačila, ter v višini pravdnih stroškov, ki jih bo sodišče odmerilo tožniku v tem postopku z zakonskimi zamudnimi obrestmi od izdaje sodbe dalje do plačila (I. 1. točka izreka izpodbijane sodbe). Zavrnilo je tudi zahtevek, da je toženka dolžna dopustiti, da tožnik poplača svojo izvršljivo terjatev, ki jo ima do dolžnika M. S. v višini 99.300,00 EUR s pripadajočimi zamudnimi obrestmi od 2. 5. 2008 dalje do plačila, v višini 3.129,84 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 22. 4. 2009 dalje do plačila, v višini 399,04 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 16. 1. 2010 dalje do plačila, ter v višini pravdnih stroškov, ki jih bo sodišče odmerilo tožniku v tem postopku z zakonskimi zamudnimi obrestmi od izdaje sodbe dalje do plačila, z izvršbo na nepremičnini parc. št. 76/0, k.o. X., ki jo je toženka pridobila na podlagi v 1. točki te sodbe citirane izročilne pogodbe (I. 2. točka izreka izpodbijane sodbe). Posledično je zavrnilo tudi zahtevo za povračilo stroškov tožnika (I. 3. točka izreka izpodbijane sodbe) ter tožniku naložilo povrnitev pravdnih stroškov toženke v višini 1.281,00 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi v primeru zamude (II. točka izreka).

2. Zoper takšno odločitev se iz razloga zmotne uporabe materialnega prava in bistvene kršitve pravil pravdnega postopka pritožuje tožnik. Sodišču druge stopnje predlaga, da pritožbi ugodi in izpodbijano sodbo spremeni tako, da tožbenemu zahtevku ugodi, toženki pa naloži povračilo stroškov postopka, vključno s pritožbenimi stroški, z zakonskimi zamudnimi obrestmi v primeru zamude. Podrejeno predlaga, da sodišče izpodbijano sodbo razveljavi ter zadevo vrne sodišču prve stopnje v novo odločanje. Vztraja, da so v izpodbijani pogodbi navedene le hipotetične zaveze toženke in je zato njena obveznost le pogojna in do sedaj ni po pogodbi še ničesar izpolnila. Določbe ZZZDR namreč jasno določajo, da obstaja obveznost otrok, da skrbijo za starše. Sodišče prve stopnje je zato po njegovem mnenju zmotno ugotovilo, da tako toženkin oče kot toženka sama nista imela namena, da bi s takšnim razpolaganjem glede nepremičnin oškodovala upnika. Toženka je za terjatev tožnika nedvomno vedela, saj je bila kot hčerka izročevalca seznanjena s šibkim gmotnim stanjem ter zapadlimi terjatvami do tožnika. Navedeno je bil tudi pravi razlog za odtujitev premoženja M. S.. Priglaša stroške s pritožbo.

3. Toženka na vročeno pritožbo ni odgovorila.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. Tožnik je v konkretnem primeru zatrjeval, da je bil kot upnik toženkinega očeta oškodovan z izročilno pogodbo, na podlagi katere je oče toženke kot izročitelj na toženko kot prejemnico prenesel lastninsko pravico na nepremičnini na naslovu V.. Navedena nepremičnina naj bi predstavljala edino premoženje toženkinega očeta, odtujil pa naj bi jo zato, da se izogne plačilu dolga do tožnika, s čimer je bila seznanjena tudi toženka. S tožbo je zahteval, da je sporna pogodba v razmerju do njega brez učinka za znesek dolga s pripadki in stroški. Sodišče prve stopnje pa je takšen zahtevek zavrnilo, ker je ugotovilo, da ima sporna izročilna pogodba v pretežnem delu naravo preužitkarske pogodbe in je torej odplačne narave, z njeno sklenitvijo njeni stranki nista imeli namena oškodovati tožnika, tudi sicer pa za njeno izpodbijanje velja enoletni prekluzivni rok, ki je v konkretnem primeru potekel pred vložitvijo tožbe.

6. Tožnik v pritožbi nasprotuje ugotovitvi sodišča prve stopnje o odplačnosti sporne pogodbe češ, da so obveznosti toženke, ki si jih je s pogodbo izgovoril njen oče, zgolj hipotetične narave in toženka zaenkrat še ničesar ni izpolnila. Na takšne ugovore je odgovorilo že sodišče prve stopnje, ki je na podlagi dokaznega postopka ugotovilo nasprotno. Ker tožnik zgolj vztraja pri zatrjevanju neodplačnosti pogodbe, konkretizirano pa ne izpodbija dokazne ocene sodišča prve stopnje, na podlagi katere je le-to zaključilo: 1. da je bila na osnovi sporne izročilne pogodbe vknjižena na odtujeni nepremičnini v korist toženkinega očeta prepoved odtujitve in obremenitve ter brezplačna služnostna pravica stanovanja v stanovanjski hiši V. in stvarno breme oskrbe in preužitka; 2. da toženkin oče razen pokojnine nima denarja; 3. da se je po podpisu pogodbe leta 2008 preselil k toženki na A., kjer je prebival večino časa in kjer prebiva še danes; 4. da je v toplejših mesecih kakšen dan ali teden preživel v V., kamor sta mu hrano nosila toženka in njen mož, toženka pa mu je prinašala tudi oprano perilo; 5. da je toženka vse opisano počela za svojega očeta tako v času pred in po podpisu pogodbe; 6. da so se težave toženkinega očeta začele, ko od nepremičninskega posrednika ni več dobival dodatnega denarja in je prišlo skoraj do izklopa elektrike in vode na naslovu V.; 7. da sta dolg poravnala toženka in njen mož, zato da ne bi prišlo do izklopa, v posledici pa so se začeli pogovarjati, da bi toženka skrbela za očeta, on pa ji bo v zameno za porabljena denarna sredstva izročil nepremičnine v V. ter 8. da se s pogodbo jasno opredeljene obveznosti pravdnih strank v celoti izvršujejo s strani toženke, njen oče pa je obveznost vpisa lastninske pravice na toženko že opravil (primerjaj ugotovitve sodišča prve stopnje na strani 6 in 7 izpodbijane sodbe), pritožbi v tem delu ni mogoče slediti.

7. Pravilnosti razlogovanja sodišča prve stopnje tudi ne omaja tožnikovo vztrajanje, da so otroci po zakonu dolžni preživljati svoje starše, zaradi česar naj bi bile izgovorjene obveznosti toženke do očeta zgolj navidezne. Kljub dolžnosti polnoletnih otrok, da po svojih zmožnostih preživljajo svoje starše, če ti nimajo dovolj sredstev za življenje in si jih ne morejo pridobiti (124. člen Zakona o zakonski zvezi in družinskih razmerjih – ZZZDR), (1) sklepanje preužitkarske pogodbe med starši in otroci ni prepovedano. Takšno razpolaganje s premoženjem je v domeni pogodbene avtonomije oziroma temelji na načelu prostega urejanja obligacijskih razmerij (3. člen Obligacijskega zakonika – v nadaljevanju: OZ) (2) in ne nasprotuje prisilnim predpisom. Gola okoliščina, da sta bila sklenitelja izročilne pogodbe oče in hčerka, posledično ne more vplivati na pravilnost razlogov sodišča prve stopnje, s katerimi je le-to utemeljilo svojo ugotovitev o odplačni naravi sporne pogodbe.

8. Pri presoji pravočasnosti vložene tožbe, pa je sodišče prve stopnje zmotno uporabilo materialno pravo, četudi je njegov končni zaključek pravilen. Sodna praksa je namreč že izoblikovala stališče, da se v primeru, ko je sporno razpolaganje sestavljeno iz več dejanj, rok šteje od zadnjega dejanja. To pa v primeru prenosa lastninske pravice pomeni, da teče od izvedbe razpolagalnega pravnega posla, tj. od vpisa v zemljiško knjigo, oziroma natančneje od začetka učinkovanja vpisa v zemljiško knjigo (primerjaj sklep II Ips 1082/2008 z dne 17. 2. 2011), ne pa od sklenitve zavezovalnega posla, kot je to razlogovalo sodišče prve stopnje. V konkretnem primeru je bilo po neprerekanih trditvah tožnika lastninska pravica na sporni nepremičnini vpisana v korist toženke 16. 12. 2008 (iz zemljiškoknjižnega izpiska v prilogi A4 izhaja, da gre za datum vložitve zemljiškoknjižnega predloga, ki je merodajen trenutek za začetek teka roka iz 257. člena OZ - sodišče druge stopnje je navedeno ugotovilo na podlagi pooblastila iz 355. člena v zvezi s tretjo alinejo 358. člena ZPP), tožnik pa je tožbo vložil 4. 6. 2010, torej po poteku enoletnega roka iz 257. člena OZ.

9. Ker je v konkretnem primeru že na podlagi ugotovitve sodišča prve stopnje, da predstavlja izpodbijano pravno dejanje dolžnika odplačno razpolaganje in da je pretekel enoletni prekluzivni rok za izpodbijanje takšnih razpolaganj potrebno zaključiti, da je bila tožba vložena prepozno, za odločitev v konkretni zadevi ni pomembno, ali je obstajalo obojestransko zavedanje pogodbenih strank, da izpodbijano pravno dejanje lahko odškoduje upnika. Tudi sicer tožnik v pritožbi kljub vztrajanju, da sta toženka in njen oče s sklenitvijo izročilne pogodbe zasledovala izigranje upnika ter da je bila toženka seznanjena s šibkim gmotnim stanjem ter zapadlimi terjatvami njenega očeta, konkretizirano ne pojasni, zakaj dokazni oceni sodišča prve stopnje, ki je ugotovilo nasprotno, ne bi bilo mogoče slediti. Glede na razloge izpodbijane sodbe, iz katerih je med drugim razvidno, da je bila tožba v zadevi, v kateri je tožnik 23. 4. 2009 pridobil judikatno odškodninsko terjatev do očeta toženke (in zaradi plačila katere izpodbija odplačno razpolaganje v tem postopku), slednjemu vročena v odgovor 12. 2. 2009, tj. po podpisu pogodbe 10. 10. 2008, pa sodišče druge stopnje pritrjuje izpodbijanemu zaključku, da toženka in njen oče s prenosom lastninske pravice na sporni nepremičnini nista imela namena oškodovati tožnika.

10. Morebitno nejasnost OZ, ali za izpodbijanje odplačnih poslov, sklenjenih med sorodniki, velja enoletni ali triletni rok, je sodna praksa razrešila v prid gramatikalne razlage, saj je zavzela stališče, da tudi v primeru poslov, sklenjenih med sorodniki, v primeru njihove odplačnosti, velja enoletni rok.(3)

11. Glede na navedeno in ker sodišče druge stopnje tudi ni ugotovilo kršitev določb postopka, na katere pazi po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena ZPP), je pritožbo kot neutemeljeno zavrnilo in potrdilo sodbo sodišča prve stopnje (353. člen ZPP).

12. Glede na to, da tožnik s pritožbo ni uspel, mora stroške, ki so mu nastali v postopku s pritožbo, kriti sam (prvi odstavek 154. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 165. člena ZPP).

(1) Ur. l. SRS, št. 15/1976 in nasl..

(2) Ur. l. RS, št. 83/2001 in nasl..

(3) Tako stališče je izrecno zavzeto v sklepu II Ips 1082/2008 z dne 17. 2. 2011 in II Ips 594/2003 z dne 22. 4. 2004, izhaja pa tudi iz sodb II Ips 701/94 z dne 30. 10. 1996 in II Ips 920/2007 z dne 19. 3. 2009. Enako je tudi Juhartovo stališče v Juhart, Plavšak (red.), Obligacijski zakonik s komentarjem, 2. knjiga, GV Založba, Ljubljana, 2003, str 264.