Jedro

Mesečni dohodek predlagatelja še vedno presega dvakratnik osnovnega zneska minimalnega dohodka, ki znaša 577,62 EUR, vendar je tako nizek, da bi bila po oceni pritožbenega sodišča s plačilom celotne takse občutno zmanjšana sredstva, s katerimi preživlja sebe in sina. Čeprav je sodišče prve stopnje plačilo sodne takse v višini 1.459,20 EUR razdelilo na 15 obrokov po 97,28 EUR, tak obrok še vedno predstavlja 15 % mesečnega prihodka predlagatelja, kar je glede na nizko višino prejemka nedvomno preveč. Zato je pritožbeno sodišče pritožbi predlagatelja delno ugodilo in sodno takso za predlog za razdružitev solastnega premoženja znižalo na 600,00 EUR, pri čemer je ohranilo v veljavi način obročnega plačila sodne takse.

Izrek

I. Pritožbi se delno ugodi, tako da se sklep sodišča prve stopnje: - v I. točki izreka tako spremeni, da se ugodi predlogu predlagatelja za delno oprostitev plačila sodne takse ter je ta dolžan plačati takso za predlog za razdružitev solastnega premoženja v višini 600,00 EUR, in sicer v 15-tih zaporednih mesečnih obrokih, pri čemer prvi obrok v znesku 40,00 EUR zapade v plačilo 15. dan od prejema plačilnega naloga, ki bo izdan po pravnomočnosti tega sklepa, naslednjih 14 obrokov v istem znesku pa vsakega 18. dne v naslednjih mesecih; - v IV. točki izreka se izpodbijani sklep razveljavi.

II. Sicer se pritožba zavrne in v nespremenjenem, a izpodbijanem delu potrdi sklep sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom delno ugodilo predlogu predlagatelja in mu dopustilo, da sodno takso v znesku 1.459,20 EUR plača v 15-tih zaporednih mesečnih obrokih. V preostalem delu je njegov predlog za oprostitev plačila sodne takse zavrnilo.

2. Zoper sklep vlaga pritožbo predlagatelj iz vseh dopustnih pritožbenih razlogov. Opozarja, da je sodišče zmotno ugotovilo dejansko stanje glede višine dohodka, saj je primerjalo bruto dohodek predlagatelja z neto osnovnim zneskom minimalnega dohodka. Letni dohodek predlagatelja v bruto znesku je res znašal 11.261,17 EUR, neto pa je prejemal od 574,85 EUR na mesec do 654,47 EUR. Povprečna neto plača je bila cca 620,00 EUR neto, preživlja pa še sina, ki se redno šola. Predlagatelj je zaradi hudih poškodb ves čas v bolniškem staležu in za dodatno pridobitno delo ni sposoben. Zaradi upoštevanja bruto dohodkov je sodišče napačno izračunalo mesečni dohodek na člana gospodinjstva. Zneska 97,28 EUR sodne takse mesečno predlagatelj glede na dohodke ne zmore. Prosi, da ga sodišče oprosti plačila sodne takse oziroma da ga oprosti delno in mu omogoči odlog plačila neoproščenega dela sodne takse do pravnomočnega zaključka postopka.

3. Pritožba je delno utemeljena.

4. Predlagatelj je hkrati s predlogom za razdružitev solastnega premoženja zaprosil tudi za oprostitev plačila sodne takse oziroma odobritev plačila takse na obroke. Sodišče prve stopnje, ki je odločalo v okviru predlagateljevega predloga, je odobrilo obročno plačilo sodne takse, zavrnilo pa predlog za oprostitev oziroma delno oprostitev plačila sodnih taks. Ker sodišče lahko odloča le v okviru postavljenega predloga, ta pa glede odloga plačila sodne takse ni bil podan, sodišče v tem delu predloga vsebinsko ni presojalo, prav tako ga ne more pritožbeno sodišče. 5. Drži pritožbena navedba, da je sodišče letni dohodek predlagatelja povzelo v bruto in ne neto znesku. Ob upoštevanju neto plače bi njegov mesečni dohodek skupaj s katastrskim dohodkom znašal okrog 630,00 EUR neto, predlagatelj pa preživlja še sina, ki se redno šola in katerega mesečni dohodek znaša 340,17 EUR iz naslova dela preko študentskega servisa. Mesečni dohodek predlagatelja še vedno presega dvakratnik osnovnega zneska minimalnega dohodka, ki znaša 577,62 EUR, vendar je tako nizek, da bi bila po oceni pritožbenega sodišča s plačilom celotne takse občutno zmanjšana sredstva, s katerimi preživlja sebe in sina. Čeprav je sodišče prve stopnje plačilo sodne takse v višini 1.459,20 EUR razdelilo na 15 obrokov po 97,28 EUR, tak obrok še vedno predstavlja 15 % mesečnega prihodka predlagatelja, kar je glede na nizko višino prejemka nedvomno preveč. Zato je pritožbeno sodišče pritožbi predlagatelja delno ugodilo in sodno takso za predlog za razdružitev solastnega premoženja znižalo na 600,00 EUR, pri čemer je ohranilo v veljavi način obročnega plačila sodne takse. V preostalem delu je sodišče pritožbo predlagatelja zavrnilo, saj pogoji za celotno oprostitev plačila sodne takse niso podani, odloga plačila sodne takse pa predlagatelj pravočasno ni predlagal. Odločitev je sodišče sprejelo na podlagi 3. točke 365. člena ZPP.