Jedro

Če je sodišče prve stopnje v izpodbijani sodbi že zavzelo pravilno stališče glede zatrjevanega silobrana, s ponavljanjem te trditve v pritožbi, dejanskega stanja brez novih dokazov ni mogoče ovreči.

Izrek

Pritožba obtoženega M. R. se z a v r n e kot neutemeljena in se potrdi obsodilni del sodbe sodišča prve stopnje. Obtoženi M. R. se oprosti plačila stroškov pritožbenega postopka.

Obrazložitev

Z uvodoma navedeno sodbo je bil obtoženi M. R. spoznan za krivega kaznivega dejanja hude telesne poškodbe po I. odstavku 53. člena Kazenskega zakona Republike Slovenije. Izrečena je bila pogojna obsodba z določeno kaznijo deset mesecev zapora in preizkusno dobo dveh let. Oškodovani M.V. je bil s premoženjskopravnim zahtevkom v znesku 1,900.000,00 SIT napoten na pravdo. Obtoženi pa je bil oproščen plačila stroškov kazenskega postopka iz 1.-6. točke II. odstavka 92. člena Zakona o kazenskem postopku v nedoločenem znesku. Z isto sodbo je bila zoper obtoženega M. V. zavrnjena obtožba zaradi kaznivega dejanja lahke telesne poškodbe po II. in I. odstavku 54. člena Kazenskega zakona Republike Slovenije. Oškodovani M. R. je bil s premoženjskopravnim zahtevkom napoten na pravdo. Stroški tega dela kazenskega postopka so obremenili proračun. Zoper obsodilni del te sodbe se je pravočasno pritožil obtoženi M. R. po zagovorniku zaradi zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja in zaradi kršitve kazenskega zakona. Predlagal je razveljavitev in vrnitev zadeve sodišču prve stopnje v tem obsegu v novo sojenje. Pritožba ni utemeljena. Odločitev sodišča prve stopnje o tem delu obtožbe je pravilna in se ji pridružuje tudi sodišče druge stopnje. Razlogi, zakaj sodišče prve stopnje obtoženčevemu očitno neresničnemu zagovoru ni verjelo, so izčrpno navedeni z oceno vsakega posameznega dejstva, iz katerih je bilo tudi v skupnosti sprejeto pravilno stališče, da obtoženi M.R. ob udarcu po obrazu oškodovanega M.V. ni mogel biti v silobranu..Pri tem zlasti izstopa pravilna ugotovitev sodišča prve stopnje, da ta obtoženec zgolj z enim udarcem s polno pivsko steklenico ni mogel hkrati oškodovati obeh bratov V.. Zato s pritožbem sklicevanjem na že izvedene dokaze, ki so bili s strani sodišča prve stopnje sicer pravilno ocenjeni, dejanskih ugotovitev ni mogoče izpodbiti. Izmed predlaganih prič D. M. in M. P. res nista bila nikoli zaslišana, vendar je glede na njuno nepomembno vlogo v dogajanju tega večera odločitev sodišča prve stopnje, da ju ni zaslišalo, pravilna. Res se je B. V. tekom postopka, ko je postal iz obdolženca priča, odpovedal pričevanju. Ker pa je bil o dogodku že zaslišan, je jasno, da v morebitnem novem sojenju na prvi stopnji ne bi potrdil nelogičnega in zato neresničnega zagovora obtoženega M. R.. Tako kakršnakoli dopolnitev dokazovanja ni potrebna. Tudi lokalizacija krvnega madeža in politega piva na asfaltni cesti ob odcepu k stanovanjski hiši ni bila odločilna za odločitev o obtožbi. S tem dejstvom namreč ni mogoče izpodbiti odločilnega in pravilno ugotovljenega dejstva, da pritožnik oškodovanega M. V. ni udaril v silobranu. Glede na medsebojni položaj obeh ob tem udarcu, ki ga je ugotovila izvedenka sodnomedicinske stroke, pa je jasno, da oškodovančeve poškodbe ne bi mogel povzročiti niti pri begu pred bratoma V. niti v položaju, ki ga je sam opisal. Sicer v pritožbi zatrjevana obtoženčeva neveščnost uporabe slovenščine v kazenskem postopku ni pojasnjena.Sodišče druge stopnje pa ob preverjanju dela sodišča prve stopnje ni ugotovilo, da bi bilo njegovo sporazumevanje kakorkoli ovirano. Gre za pritožbeno novoto, ki ni niti izkazana niti ni mogla kakorkoli vplivati na potek kazenskega postopka na prvi stopnji. Sodišče druge stopnje je ocenilo še izrečeno kazensko sankcijo. Ugotovilo je,da ta ustreza vsem ugotovljenim okoliščinam in je zato ni potrebno spremeniti v obtoženčevo korist. Pritožnik ni navedel, v čem naj bi sodišče prve stopnje kršilo kazenski zakon. Sodišče druge stopnje je ocenilo tudi te kršitve v obsegu uradnega preizkusa, vendar jih ni ugotovilo. Po obrazloženem pritožbi ni bilo ugoditi. Zaradi neuspeha s pritožbo bi moral obtoženec plačati takoimenovano pritožbeno povprečnino. Iz enakih razlogov kot sodišče prve stopnje ga je tudi sodišče druge stopnje oprostilo te dolžnosti.