Jedro

Ocenjevanje vlog v javnem razpisu je v pristojnosti komisije. Predmet sodne presoje pa je (le), ali je ocena ustrezno obrazložena in utemeljena in ali so pri tem upoštevana vsa ključna dejstva in dokazi ter ali je bila vloga obravnavana v skladu z razpisanimi merili in po predpisanem postopku. Ocenjevanje vlog je strokovno opravilo, v te ocene pa sodišče ne sme posegati, zato mora biti sodna kontrola glede tega zadržana. Sodišče se tako ne more opredeljevati do tožbenih navedb, da je bila vloga tožeče stranke napačno ocenjena, saj tu ne gre za pravno ampak strokovno vprašanje. Sodišče lahko v takšno odločitev poseže le, če je obrazložitev očitno nerazumna.

Izrek

I. Tožba se zavrne.

II. Vsaka stranka trpi svoje stroške postopka.

Obrazložitev

1. Z izpodbijanim sklepom je zgoraj navedeno ministrstvo odločilo, da se vloga tožeče stranke, vložena na javni razpis "Spodbujanje aktivnega državljanstva mladih za večjo zaposlenost 2016-2018" (Uradni list RS, št. 41/2016 z dne 10. 6. 2016), za projekt Mladinska aktiva(k)cija, zavrne. Iz obrazložitve izhaja, da je komisija za izvedbo postopka javnega razpisa ugotovila, da vloga tožeče stranke izpolnjuje vse razpisne pogoje in izločitvene kriterije. V ocenjevalnem postopku po posameznih merilih je tožeča stranka prejela skupno 36 točk. Po prvem merilu - ustreznost projekta je tožeča stranka skupno dosegla 13 od 25 možnih točk. Po podmerilu 1.1 - inovativnost in nadgradnja pri iskanju poti k reševanju problematike zaposlovanja mladih preko mladinskega dela je tožeča stranka prejela 3 točke od 5. Iz obrazložitve izhaja, da projekt predstavlja smiselno nadaljevanje doslej izvedenih aktivnosti, ki jih je organizacija opravila v sodelovanju z Zavodom RS za zaposlovanje v letu 2014 z vključitvijo 30 udeležencev od tega 15 mladih. Projekt predvideva obiskovanje delavnic "elevator pitch", s čimer bi v področje vnesli več raznolikosti pristopov k zaposlovanju mladih, sicer pa je projekt v osnovi usmerjen k prenosu ustreznih znanj in kompetenc na mlade ter k beleženju in priznavanju neformalnega učenja (koriščenje youthpass). Po vsebini in metodologiji projekt ni posebej inovativen, a upošteva izhodišče začetne iniciative.

2. Po podmerilu 1.2 - dodana vrednost in prispevek k razvoju mladinskega dela in mladinskega sektorja je tožeča stranka prejela 2,33 točk od 5. Iz obrazložitve izhaja, da dodana vrednost v primerjavi z dosedanjimi rezultati preteklih projektov prijavitelja ni razvidna, saj opis projekta ne daje dovolj evidentnih podatkov o prvih rezultatih dela na področju predmeta javnega razpisa, zato ni podlage (razen doprinosa novih elementov metodologije) za primerjavo z dosedanjimi rezultati preteklih projektov in za doprinos rezultatov projektov za ciljno skupino. Projekt pomeni dodano vrednost tako za prijavitelja, mladinske delavce kot tudi za mladinski sektor glede na geografsko področje delovanja (Pomurska in Podravska regija), kjer se beleži nadpovprečno stopnjo zaposlenosti, tudi mladine. Zaradi soseščine z Avstrijo projekt preučuje tudi možnosti zaposlovanja čez mejo.

3. Po podmerilu 1.3 - jasno opredeljene ciljne in specifične skupine mladih je tožeča stranka prejela 2,33 točk od 5. Iz obrazložitve izhaja, da so ciljna skupina projekta mladi, ki so pri Zavodu RS za zaposlovanje registrirani kot brezposelni ter aktivno iščejo zaposlitev ali se želijo samozaposliti. Kot posebno skupino znotraj ciljne skupine projekt prepoznava podeželsko prebivalstvo in tiste, ki so socialno ogroženi. Prijavitelj iz tega razloga ohranja sodelovanje s centrom za socialno delo. Kar zadeva potrebe ciljne skupine projekt izpostavlja vrzel pri sposobnostih mladih, kako se delodajalcem predstaviti (za zainteresirane za zaposlitev v Avstriji pa tudi jezik).

4. Po podmerilu 1.4 - ustreznost ciljev projekta je tožeča stranka prejela 2,67 točk od 5. Iz obrazložitve izhaja, da so na deklarativni ravni cilji projekta opredeljeni v smeri predmeta javnega razpisa. Podobno so specifični cilji projekta logično povezani s splošnimi cilji javnega razpisa in usmerjeni k povezavi s splošnimi cilji projekta. Pomanjkljivost "upravljalsko" pripravljenega projekta z vidika utemeljitve ustreznosti ciljev projekta se kaže znotraj mladinskega sektorja pri skromni vlogi nosilcev mladinskega dela, da bi planirani, merljivi in časovno določeni specifični cilji projekta, ki konkretizirajo splošne cilje projekta, bili več kot delno ustrezni in temu primerno konsistentno jasni, merljivi in časovno determinirani.

5. Po podmerilu 1.5 - metodologija dela je tožeča stranka prejela 2,67 točk od 5. Iz obrazložitve izhaja, da so metode dela, ki so sicer tipično standardne, opisane precej splošno. Organizacija pričakuje, da bo narava projekta interaktivne narave, v kar sodijo "energizerji", izogibanje delu na šolski način, individualni pogovori, uporabljena pa bo tudi sodobna in inovativna metoda "job shadowing". Glede na idejni plan oblik, metod in procesov projekta je ocena tega kriterija delno ustrezna.

6. Po drugem merilu izvedljivost je tožeča stranka prejela 9,67 točk od 15 možnih. Po podmerilu 2.1 - celovitost projekta je tožeča stranka prejela 3,33 točke od 5 možnih, iz obrazložitve pa izhaja, da so načrtovane aktivnosti opredeljene po delovnih sklopih ter logično povezane z vidika namena in ciljev projekta. Na sedežu organizacije so zagotovljeni tehnični, prostorski in finančni pogoji za izvajanje projekta, manj gotovosti pa daje odsoten in nejasno predstavljen način sodelovanja z zunanjimi organizacijami, kar kaže na idejno raven, ne pa tudi na operativni nivo priprave projekta. V Podravju bodo prostore šele iskali. Organizacija planira primerne vsebine za izvedbo projekta, ki vodijo k doseganju načrtovanih ciljev, vendar pa ne ponuja prepričljivih zagotovil za učinkovito izvajanje načrtovanih opravil in pričakovanih rezultatov v predvidenem času (glede na predmet in cilje javnega razpisa).

7. Podmerilo 2.2 - komunikacijski načrt je tožeči stranki prineslo 3,33 točke od 5 možnih. Obrazloženo je, da je informiranje in obveščanje ciljne javnosti (mladi in mladinski sektor) in širše javnosti o izvajanju in rezultatih projekta vsebinsko usklajeno z izvajanjem projektih aktivnosti. Iz načrta informiranja in obveščanja je razviden pristop pri komuniciranju z javnostjo. Načrt izkazuje namišljen pristop pri uporabi predvsem klasičnih kanalov obveščanja, četudi predvideva uporabo mladinskih medijev. Med orodji komuniciranja je planiran tudi najbolj obiskan regionalni spletni medij s še nekaterimi podobnimi. Za čimbolj učinkovito obveščanje prijavitelj računa na preizkušene standardne pristope, vendar brez posebnih "youth tailored" ustreznih in inovativnih rešitev.

8. Podmerilo 2.3 - mreženje je tožeči stranki prineslo 3 točke od 5. Prijavitelj se v slogu prejšnjega delovanja še najbolj povezuje z Zavodom RS za zaposlovanje (sklepati gre, da z regijsko izpostavo) oziroma z njegovim kariernim središčem. Za razliko od dosedanjih delovanj se tožeča stranka začenja bolj intenzivno povezovati s lokalnim X., pa tudi Y. V Podravski regiji se projekt zanaša na tamkajšnji X. Od ostalih sodelujočih so, brez navajanja kako, omenjeni A.A., B.B. Avstrijski partner C.C., D.D. s sedežem v Fehringu, Avstrija, bo posredoval informacije o potrebah avstrijskih delodajalcev.

9. Tretje merilo - stroškovna učinkovitost oziroma podmerilo - usklajenost vsebinskega in finančnega načrta je tožeči stranki prineslo 3 točke od 5. Iz obrazložitve izhaja, da so stroški opredeljeni in imajo podlago za izračun glede na posamezne vsebinske sklope. Struktura stroškov je pregledna in vezana na doseganje načrtovanih učinkov. Pojasnila za izračun so ponekod skopa. Primer neprimerne podlage za projekt v okviru javnega razpisa, ki zelo izpostavlja mladinsko delo, je zamenjava (nadomestek) s študentskim delom (vezano na promocijo in distribucijo). Posebnost stroškovne strukture je 20 % delež za plače vezane na upravljanje projekta (aneks s trenutno zaposleno) in 80 % delež mase za izvajanje. Glede na namen in cilje javnega razpisa je strošek v povezavi s socialnim podjetništvom kontroverzno ovrednoten med najnižjimi.

10. Četrto merilo - usposobljenost za izvedbo projekta je tožeči stranki prineslo 8 točk od 15. Podmerilo 4.1 - pretekle izkušnje upravljanja in vodenja projekta, organizacijska struktura in kadrovske sposobnosti so bile ocenjene s 3,33 točkami od 5. Prijavitelj navaja, kje in na kakšen način je pridobil ustrezne izkušnje za vodenje projekta in za delo z mladimi (Projekt „Jobclub auf Deutsch" in „Želim postati podjetnik“), vendar so izkušnje opisane na splošnem nivoju in brez jasnih rezultatov, pa tudi glede na naravo, obseg in domet izkušenj, opis ne daje podlage za sprejemljivo oceno. Organizacijska struktura prijavitelja in sodelujočih na projektu sicer omogoča organiziranost posameznih faz projekta, vendar brez izrazitejšega deleža načel mladinskega dela. Organizator projekta izkazuje, da ima na voljo dovolj usposobljenega strokovnega kadra za izvajanje projektnih aktivnosti in za delo z mladimi, nekaj tudi za delo z mladimi z manj priložnostmi. Prijavitelj izkazuje reference z vidika "top down" upravljanja in vodenja projektov primerljivih vsebin in planira v projekt vključiti sposoben kader, v celoti gledano pa reference na podlagi zahtevnosti preteklih izkušenj ne dajejo nedvoumnih zagotovil za učinkovito izvajanje načrtovanih nalog in opravil v predvidenem času.

11. Podmerilo 4.2 - ustrezne izkušnje s preteklimi projekti na področju mladinskega dela je bilo ocenjeno z 2,33 točkami od 5. Iz navedenih referenc izhaja, da prijavitelj ima nekaj izkušenj na področju mladinskega dela, kar velja za mladinski projekt (iniciativo) znotraj evropskega programa Erasmus plus (Zaposli me sosed) in učenjem nemškega jezika, kar pa je primerljivo premalo za primerjanje s triletnim projektom javnega razpisa. Četudi je prijavitelj že izvajal ta projekt na regionalni ravni, je način prenosa na dve regiji opisan skromno in nerazdelano. Prijavitelj torej ima prvotne izkušnje s projekti, s katerimi je spodbujal sodelovanje mladih na način, da so mladi na podlagi lastnih izkušenj prispevali k lastnemu vključevanju v družbo, krepili svoje kompetence ter prispevali k razvoju skupnosti, vendar ne v taki meri, da bi le-te zagotavljale kvaliteten preskok izvedbe projekta in pričakovanih rezultatov.

12. Podmerilo 4.3 - ustrezne izkušnje s preteklimi projekti na področju zaposlovanja mladih je bilo ocenjeno z 2,33 točkami od 5. Iz obrazložitve izhaja, da zelo podobno kot v primeru referenc s projekti na področju mladinskega dela, kjer je mlade spodbujal k delovanju na način, da so mladi na podlagi lastnih izkušenj prispevali k lastnemu vključevanju v družbo, krepili svoje kompetence ter prispevali k razvoju skupnosti, velja za reference, nanašajoč se na opisane izkušnje, da je prijavitelj že izvajal neformalno izobraževanje z namenom krepitve kompetenc, vendar v omejenem obsegu.

13. Peto merilo - zagotavljanje trajnosti - podpora po zaključku projekta je bilo ocenjeno z 2,33 točkami od 5. Prijavitelj pričakuje, da se bo program izvajal še naprej, vendar v nekoliko okrnjeni obliki, kar pa ni jasno opisano. Nadaljevanje svoje dejavnosti vidi v aktivnem delovanju na področju prijavljanja različnih projektov v okviru različnih mednarodnih programov (npr. Interreg, Alpine Space, Central Europe, ipd.). Opis ustreza oceni sprejemljivo.

14. Z javnim razpisom je bilo razpisanih 5.000.000,00 EUR sredstev, prispelo pa je 41 prijav, od tega 39 formalno popolnih v vrednosti 9.887.979,72 EUR. Na podlagi razpisanih sredstev je komisija izbrala 18 najbolje ocenjenih prijav v vrednosti sofinanciranja 4.810.294,33 EUR, kar je razdelila med prijave glede na število doseženih točk po padajočem vrstnem redu, do razdelitve celotnih razpoložljivih sredstev za javni razpis (z upoštevanjem omejitev po kohezijskih regijah). Člani komisije so prijave ocenjevali na podlagi navedenih meril s točkami. Vsaka prijava je bila ocenjena s strani vseh treh članov. Pri vsebinskem ocenjevanju je član komisije vsako posamezno podmerilo ocenil s točkami od 0 do 5, pri čemer pomeni 0 - neustrezno/nesprejemljivo, 1 - pogojno sprejemljivo, 2 - sprejemljivo, 3 - delno ustrezno, 4 - ustrezno in 5 - povsem ustrezno. Končna ocena je izračunana kot povprečje vseh treh ocen zaokroženo na najbližjo vrednost. Prijava tožeče stranke je prejela skupaj 36 točk, kar ne zadošča za odobritev, zato je bila zavrnjena. Prijava izbranega prijavitelja, ki je zbral višje število točk in je še bil izbran na javnem razpisu kot zadnji od skupaj petih sklopa A - Regionalni projekti, vzhodna kohezijska regija, je bila ocenjena s 45 točkami.

15. Tožeča stranka v tožbi navaja, da je izpodbijani sklep samovoljen in arbitraren in v nasprotju s pogoji, postavljenimi v javnem pozivu (razpisu?) in veljavno zakonodajo, tako slovensko kot evropsko in brez zahtevane pravne obrazložitve. Podana obrazložitev ne zadostuje za odločitev o vlogi. Argumenti morajo biti jasno navedeni ter opisan način ocenjevanja, predvsem obrazložitev podane ocene, na podlagi katere lahko tožeča stranka oziroma vsak, ki poda vlogo na javni razpis, ustrezno preveri, zakaj je bilo posamezno merilo točkovano z določenim številom točk oziroma zakaj je njegova prijava na razpis zavrnjena. Tožnik pa je pri vpogledu v postopek ocenjevanja ugotovil odsotnost sledljivosti točkovanja in posledično se vzbuja dvom v objektivnost ocenjevalca.

16. V nadaljevanju tožeča stranka izpodbija oceno po posameznih merilih. Pri merilu ustreznost objekta oziroma podmerilu 1.1 inovativnost in nadgradnja pri iskanju poti k reševanju problematike zaposlovanja mladih preko mladinskega dela, se tožeča stranka ne strinja z oceno, da projekt po vsebini in metodologiji ni posebej inovativen. Projekt je zastavljen celovito, sistematično in ob upoštevanju specifičnih potreb ozko določenih ciljnih skupin. Njegova inovativnost se kaže v izrazito individualiziranem prestopu do mladih iskalcev zaposlitve ter mnogih metodah dela kot so "elevator pitch - reši izziv", "job shadowing" in delovni tabor - simulacija podjetja.

17. Pri podmerilu 1.2 dodana vrednost in prispevek k razvoju mladinskega dela in mladinskega sektorja tožeča stranka navaja, da je zagotovo jasno, da se z individualiziranim pristopom k reševanju problematike brezposelnosti mladih kot tudi z inovativnimi ter jasno in ciljno zastavljenimi izobraževanji in delavnicami prispeva k razvoju mladinskega dela in mladinskega sektorja. Tožnik s svojimi konkretnimi predlogi nadgrajuje rezultate svojega prejšnjega dela in v prijavi konkretno navaja, da je prej izvajal različne programe na temo iskanja zaposlitve, pri tem pa ni ubral individualiziranega in sistematičnega pristopa in ni ponudil pridobitve tolikšnega števila kompetenc, kot ga želi realizirati v pričujočem projektu. Z nadgradnjo prejšnjega projekta se želi posvetiti iskalcem zaposlitve, ki se želijo zaposliti na avstrijskem trgu in jim ponuditi možnost sodelovanja z avstrijskimi organizacijami, aktivnimi pri usposabljanjih iskalcev zaposlitve.

18. Pri podmerilu 1.3 - jasno opredeljene ciljne in specifične skupine mladih je tožnik jasno opredelil ciljne skupine in navedel razloge za izbor vsake posamezne skupine, prepoznal njihove potrebe in navedel še dve dodatni posebni skupini znotraj ciljne skupine za mlade, stare med 15 in 29 let. Te je razdelil v dve skupini, pri reševanju problema brezposelnosti pa želi tožeča stranka k vsaki skupini pristopiti ločeno in z različnimi aktivnostmi. Pri tem je tožnik skrbno preučil izobrazbeno strukturo v Sloveniji, še posebej v vzhodni Sloveniji, in prepoznal potrebe iskalcev zaposlitve in ciljano predstavil ukrepe, s katerimi želi povečati zaposlenost in zaposljivost dotične ciljne skupine. Kot dodatno kategorijo mladih z manj priložnostmi pa je navedel še socialno ogrožene.

19. Pri podmerilu 1.4 ustreznost ciljev projekta navaja, da se v njegovem projektu nikakor ne odraža skromna vloga nosilcev mladinskega dela, saj je tožnik predvidel sodelovanje z mnogimi mladinskimi organizaciji v Pomurski in Podravski regiji.

20. Glede podmerila 1.5 metodologija dela navaja, da so določene metode dela v projektu res splošno opisane, zato pa se je tožnik odločil namenoma, ker so take metode zagotovilo za uspešnost, učinkovitost in doseganje najboljših rezultatov, so pa tudi zelo inovativne. Tožnik pa je želel doseči optimalno ravnovesje med preverjenim in inovativnim ter uspešnim in tveganim.

21. Pri drugem merilu - izvedljivost oziroma podmerilu - celovitost projekta 2.1 tožnik ugovarja navedbam tožene stranke, da ni dovolj dobro obrazložil načina sodelovanja z zunanjimi organizacijami. V prijavnici je pod točko C navedel 11 organizacij, ki bi nudile pomoč pri izvajanju projektnih aktivnosti in vsako podrobneje opisal. Navedel je tudi oblike sodelovanja z lokalnimi podjetji kot delodajalci. Glede navedbe, da bo prostore za izvajanje aktivnosti v Podravju šele iskal v času izvajanja projekta, pa pojasnjuje, da se je zato odločil iz razloga, ker se bo tako lažje prilagajal konkretnim potrebam udeležencev aktivnosti na eni strani ter izvajanju teh aktivnosti na drugi.

22. Pri podmerilu 2.2 - komunikacijski načrt se tožnik ne strinja z nizko oceno ustreznosti načrtovanih aktivnosti za informiranje ciljne in širše javnosti. Tožnik meni, da je ta načrt dobro zastavljen. V ta namen predvideva vzpostavitev spletne strani projekta v okviru svoje obstoječe spletne strani, oblikovanje logotipa projekta, izvedbo treh letnih tiskovnih konferenc. Nadalje predvideva še ustanovitev Facebook in Twitter računov ter tisk 5000 letakov. Mladi (in tudi starejši) danes le redko pridobijo kakršnekoli informacije od drugod kot na spletnih straneh in socialnih omrežjih, zato je trditev, da ni predvidenih "youth tailored" načinov obveščanja, neutemeljena.

23. Tožnik se tudi ne strinja z oceno pri podmerilu 2.3 mreženje, kjer navaja, da je v svoji prijavi na javni razpis navedel 11 organizacij, ki bodo nudile pomoč pri izvajanju projektnih aktivnosti in jih tudi podrobneje opisal ter naštel njihova poslanstva in izkušnje.

24. Glede merila stroškovna učinkovitost podmerila 3.1 usklajenost vsebinskega in finančnega načrta tožeča stranka navaja, da je tožnik socialnega podjetništva vključil toliko, kot je menil, da je to na podlagi ocene stanja v Pomurju in Podravju na področju mladih realno. Problem socialnega podjetništva pa je tudi v tem, da je velikokrat vezano na finančno podporo s strani države in ko ta usahne, usahne tudi veliko socialnih podjetij.

25. Glede merila 4 usposobljenost za izvedbo projekta podmerila 4.1 pretekle izkušnje upravljanja in vodenja projekta, organizacijska struktura in kadrovske sposobnosti tožnik navaja, da ima nedvomno veliko izkušenj na področju izvajanja raznolikih projektov, pri čemer prednjačijo prav projekti s področja mladinskega dela in mladinske problematike. Te svoje dosedanje izkušnje je tožnik v prijavi na razpis naštel ter opisal tudi svoje kadrovske zmožnosti. Zaposleni pri tožniku imajo večletne, nekateri tudi 20 letne, izkušnje na področju mladinskega dela. V svoji tožbi podrobneje našteva in opisuje njihove reference. Vse dosedanje projekte je tožnik vedno izpeljal korektno in uspešno ter izvedel vse predvidene aktivnosti ter zadostil vsem danim pogojem in ciljem.

26. Pri podmerilu 4.2 ustrezne izkušnje s preteklimi projekti na področju mladinskega dela je tožnik kot referenčne navedel tri projekte "Jobclub auf Deutsch, Zaposli me sosed in Želim postati podjetnik". Vse to kaže, da ima tožnik bogate izkušnje na področju izvajanja projektov na področju mladinske problematike. Pri tem so povsod navedeni konkretni podatki in zato reference niso presplošne. Tožnik je izvedel še veliko drugih projektov z relevantnega področja, a je prostor za navajanje referenc v prijavi omejen, zato jih ni navedel. 27. Glede petega merila zagotavljanje trajnosti podmerila 5.1 podpora po zaključku projekta pa tožnik pojasnjuje, da je opisano stališče zavzel na podlagi predhodnih izkušenj s projektnim delom, saj po izteku obdobja in financiranja nastopi obdobje, ko se obseg izvajanja aktivnosti zaradi nižjih razpoložljivih sredstev zmanjša, zato je to pričakovati tudi pri pričujočem projektu.

28. Nazadnje tožeča stranka dodaja, da ni razumljivo, da ni bil v postopku ocenjevanja in izbire odobren noben projekt, ki se nanaša na Pomursko regijo, ko pa je splošno znano, da gre za regijo, v kateri je brezposelnost najvišja. Razen tega je tožnik tudi dvomil v objektivnost Ministrstva za izobraževanje, znanost in šport pri ocenjevanju njegove prijave zaradi nesoglasij tožeče stranke in ministrstva, ki so nastala pri izvajanju drugih že odobrenih projektov oziroma z neuresničitvijo napovedanega nadzornega obiska v Pomurju.

29. Tožeča stranka predlaga, da sodišče izpodbijano odločbo odpravi in zadevo vrne v nov postopek. Priglaša tudi stroške tega upravnega spora.

30. Tožena stranka je vložila odgovor na tožbo, v katerem še dodatno pojasnjuje postopek javnega razpisa in način ocenjevanja posameznih vlog. Ostaja pri podanih ocenah po posameznih merilih, pri tem pa vsako merilo še dodatno pojasnjuje. Zanika očitek tožeče stranke, da je nesporazum v zvezi z drugim projektom kakorkoli vplival na podano oceno v obravnavani zadevi. Morda je takrat res prišlo do nesporazuma, ki pa je bil kratkotrajen, razen tega pa je bila izpodbijana odločba izdana prej, preden je do tega sploh prišlo. Predlaga, da sodišče tožbo zavrne.

31. Tožba ni utemeljena.

32. Predmet presoje v obravnavani zadevi je odločitev Ministrstva za izobraževanje, znanost in šport, da se vloga tožeče stranke s projektom Mladinska aktiva(k)cija, vložena na javni razpis Spodbujanje aktivnega državljanstva mladih za večjo zaposlenost 2016-2018, zavrne, ker za ugoditev ni zbrala dovolj točk. Vloga tožeče stranke je sicer izpolnjevala formalne pogoje po predmetnem razpisu, ocenjena pa je bila skupno s 36 točkami. Razpoložljiva sredstva, teh je bilo 5.000.000,00, so bila razdeljena med prijave glede na število dodeljenih točk po padajočem vrstnem redu, do razdelitve celotnih sredstev. Vloga zadnjega izbranega prijavitelja sklopa A-regionalni projekti, ki je še bil uspešen na predmetnem razpisu, je bila ocenjena s 45 točkami. Glede na to 36 točk, kolikor jih je prejela vloga tožeče stranke, za odobritev sredstev in uspeh na predmetnem javnem razpisu ne zadošča. 33. Pri tovrstnih postopkih gre po ustaljeni sodni praksi za javnopravno stvar, v takšnih zadevah pa se smiselno uporablja upravni postopek, kolikor ta področja niso urejena s posebnim predpisom (4. člen Zakona o splošnem upravnem postopku - v nadaljevanju ZUP), v konkretnem primeru je to Uredba o postopku, merilih in načinih dodeljevanja sredstev za spodbujanje razvojnih programov in prednostnih nalog (v nadaljevanju Uredba). Ta določa, da opravi strokovni pregled popolnih vlog komisija, ki le-te oceni na podlagi pogojev in meril, ki so bila navedena v javnem razpisu oziroma razpisni dokumentaciji. Komisija mora o opravljanju strokovnega pregleda popolnih vlog in njihovem ocenjevanju voditi zapisnik (prvi odstavek 11. člena Uredbe). Na podlagi ocene vlog komisija pripravi predlog prejemnikov sredstev, ta pa se predloži predstojniku neposrednega uporabnika državnega proračuna oziroma osebi, ki jo ta za to pooblasti (drugi in tretji odstavek 11. člena Uredbe).

34. Vloga tožeče stranke je bila obravnavana v skladu z zgoraj navedenim. Po ugotovitvi, da je pravočasna in formalno popolna, jo je komisija ocenila po merilih za izbor upravičencev iz 8. točke javnega razpisa. Člani komisije so prijave ocenjevali na podlagi teh meril s točkami, način ocenjevanja pa je bil določen z razpisno dokumentacijo (navodila za prijavo). Ta določa, da se vrednost posameznega merila izračuna kot povprečje ocen najmanj dveh članov komisije, ki ocenijo prijavo, zaokroženo na tisto vrednost možnih dodeljenih točk, ki je najbližja povprečju. Seštevek vseh točk predstavlja dosežek prijavitelja. Na osnovi vseh ocenjenih prijav komisija po razpravi o predlaganem predlogu ocen in opravljenem usklajevanju ugotovi končne rezultate ocenjevanja in sestavi predlog za izbor upravičencev. Ocenjevalni postopek in postopek izbora temelji na merilih za ocenjevanje, ki so opredeljena v 8. točki javnega razpisa, in so del razpisne dokumentacije. O izboru odloči na predlog komisije ministrica za izobraževanje, znanost in šport oziroma oseba, ki jo ministrica za to pooblasti.

35. V skladu s tem in v skladu z javnim razpisom določenimi pogoji je bila obravnavana tudi vloga tožeče stranke. Njeno vlogo so samostojno ocenili (vsi) trije člani komisije, po posameznem merilu pa je bila ovrednotena s povprečjem njihovih ocen.

36. Tožeča stranka v tožbi odločitev napada, ker meni, da ni dovolj obrazložena ter da posamezne ocene ni mogoče preveriti, tožnik pa po vpogledu v spis dvomi tudi v objektivnost ocenjevalcev. V nadaljevanju tožeča stranka tudi konkretno izpodbija ocene po posameznih merilih.

37. Glede tega sodišče pojasnjuje, da je ocenjevanje vlog v javnem razpisu v pristojnosti komisije, pri tem pa je predmet sodne presoje (le) ali je ocena ustrezno obrazložena in utemeljena in ali so pri tem upoštevana vsa ključna dejstva in dokazi, ter ali je bila vloga obravnavana v skladu z razpisanimi merili in po predpisanem postopku. Ocenjevanje vlog je strokovno opravilo, v te ocene pa sodišče ne sme posegati, zato mora biti sodna kontrola glede tega zadržana. Sodišče se tako ne more opredeljevati do tožbenih navedb, da je bila vloga tožeče stranke napačno ocenjena, saj tu ne gre za pravno ampak strokovno vprašanje. Sodišče lahko v takšno odločitev poseže le, če je obrazložitev očitno nerazumna. Prej povzeta obrazložitev izpodbijanega sklepa po posameznih kriterijih na očitno nerazumno odločitev ne kaže. Kot izhaja iz izpodbijanega sklepa in predloženega spisa, je bila odločitev sprejeta po pravilno izvedenem postopku na podlagi ocene vseh treh ocenjevalcev in razumno argumentirana.

38. Obrazložitev izpodbijane odločbe torej vsebuje zadostne in razumne razloge za sprejeto odločitev, zato so nasprotni ugovori tožeče stranke neutemeljeni. Njeni trditvi, da bi morala biti v spisu obrazložena ocena vsakega ocenjevalca ni mogoče pritrditi, saj tega ne razpisna dokumentacija ne splošna postopkovna pravila, ki temeljijo na določilih ZUP, ne zahtevajo. Ustrezno obrazložena mora biti končna odločitev, ki je bila sprejeta po razpravi o predlaganem predlogu ocen in opravljenem usklajevanju. Končno odločitev je sprejela pristojna ministrica, po presoji sodišča pa le-tej pomanjkljive obrazložitve v nasprotju s pogoji javnega razpisa ni mogoče očitati.

39. Nič v zgoraj navedenem postopku in načinu ocenjevanja ne kaže na neobjektivnost komisije oziroma za končno odločitev pristojne ministrice, zato tožeča stranka tudi s temi tožbenimi ugovori ne more biti uspešna.

40. Izpodbijani upravni akt je torej tudi po presoji sodišča pravilen in na zakonu utemeljen, zato je sodišče tožbo kot neutemeljeno zavrnilo na podlagi prvega odstavka 63. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1).

41. Tožeča stranka je zahtevala tudi povrnitev stroškov postopka. Če sodišče tožbo zavrne, trpi vsaka stranka svoje stroške postopka (četrti odstavek 25. člena ZUS-1). Ker je sodišče tožbo zavrnilo, mora torej tožeča stranka sama nositi svoje stroške, zato je sodišče o tem odločilo, kot izhaja iz II. točke izreka te sodbe.