Jedro

Po 2. odst. 22. člena ZPP se sodišče lahko po uradni dolžnosti izreče za krajevno nepristojno le, kadar je kakšno drugo sodišče izključno krajevno pristojno in sicer ob predhodnem preizkusu tožbe.

Preizkus krajevne pristojnosti po uradni dolžnosti je torej v sedanjem ZPP izredno omejen. Nanaša se lahko le na izključno krajevno pristojnost, časovno pa je omejen na fazo predhodnega preizkusa tožbe, torej na čas, preden je tožba poslana tožencu v odgovor. Glede na sistematiko vseh členov ZPP se faza preizkusa tožbe konča tedaj, ko sodišče uspešno vroči tožbo tožencu, ne pa že tedaj, ko sodnik odredi, da se toženi stranki tožba vroči oziroma, ko je sodno pisanje zaradi vročitve tožbe toženi stranki izročeno pošti. Očitno je zakonodajalec štel določbe o krajevni pristojnosti za določbe, ki služijo predvsem uresničevanju načela ekonomičnosti in pospešitve postopka, zato je tudi omejil odločanje o krajevni pristojnosti po uradni dolžnosti.

Izrek

Za odločanje o tem sporu je krajevno pristojno Delovno sodišče v Mariboru.

Obrazložitev

Tožnik je vložil tožbo zaradi razveljavitve odločbe tožene stranke z dne 12.11.2004 in z dne 29.8.2005. V tožbi je kot toženo stranko opredelil Republiko Slovenijo, Gregorčičeva ulica 20, Ljubljana, čeprav iz dokončne odločbe o razvrstitvi v plačilni razred in ki jo tožnik izpodbija v tem konkretnem individualnem delovnem sporu, izhaja, da je njegov delodajalec RS, Ministrstvo za obrambo, Kardeljeva ploščad 25, Ljubljana.

Zaposlen je bil v Službi za organizacijo in kadre, kar kaže na to, da se je delo opravljalo v Ljubljani.

Delovno sodišče v Mariboru se je z izpodbijanim sklepom z dne

17.10.2005 izreklo za krajevno nepristojno. Ugotovilo je, da splošna pravila o krajevni pristojnosti sodišča določa Zakon o pravdnem postopku in da se tako po teh pravilih tudi v individualnih delovnih sporih določi, katero sodišče je splošno krajevno pristojno za odločanje. Osmi člen Zakona o delovnih in socialnih sodiščih (ZDSS-1, Ur.l. RS št. 2/2004) določa dodatno izbirno krajevno pristojnost v korist delavca, kar po mnenju sodišča prve stopnje pomeni, da ima delavec možnost vložiti tožbo pri sodišču posebne pristojnosti. Delavec, kot tožeča stranka, lahko izbira med več krajevno pristojnimi sodišči in vloži tožbo v kraju, v katerem ima delodajalec, kot tožena stranka, stalno prebivališče ali svoj sedež (splošna krajevna pristojnost), poleg tega pa tudi v kraju, v katerem opravlja delo oziroma je opravljal delo oziroma bi moral opravljati delo, kot tudi v kraju, v katerem je sklenjeno delovno razmerje. Delovno sodišče v Mariboru je pri preizkusu tožbe ugotovilo, da je splošno krajevno pristojno tisto sodišče, kjer ima sedež tožena stranka. Ker je ugotovilo tudi, da tožnik na območju Delovnega sodišča v Mariboru ni opravljal ali bi opravljal delo oziroma, da tudi ni bilo sklenjeno delovno razmerje, je sklenilo, da v tem individualnem delovnem sporu ni krajevno pristojno. Po pravnomočnosti sklepa je odstopilo sporno zadevo Delovnemu in socialnemu sodišču v Ljubljani.

Delovno in socialno sodišče v Ljubljani je pritožbenemu sodišču dne 17.11.2005 posredovalo predlog za določitev krajevno pristojnega sodišča. V predlogu ocenjuje, da je Delovno sodišče v Mariboru odločitev oprlo na splošna pravila o krajevni pristojnosti po ZPP in po 8. členu ZDSS-1, pri svoji odločitvi pa ni upoštevalo določb 1. odstavka 22. člena ZPP oziroma je napačno štelo, da je za navedeni individualni delovni spor izključno krajevno pristojno Delovno in socialno sodišče v Ljubljani. Glede na to, da toženi stranki še ni bila posredovana tožba v odgovor, kar pomeni, da tudi ni podanega ugovora o krajevni pristojnosti, ocenjuje, da odločitev Delovnega sodišča v Mariboru ni pravilna.

Za odločanje o tem sporu je krajevno pristojno Delovno sodišče v Mariboru.

Pritožbeno sodišče je na seji senata obravnavalo predlog za odločitev o krajevni pristojnosti in pri navedenem preizkusu ugotovilo, da se je Delovno sodišče v Mariboru preuranjeno izreklo za krajevno nepristojno in je pri svoji odločitvi zmotno uporabilo določbe ZPP, ki urejajo vprašanje krajevne pristojnosti. Po 22. členu Zakona o pravdnem postopku (ZPP - Ur.l. RS št. 26/99, 96/2002, 2/2004) se sodišče lahko izreče za krajevno nepristojno le na ugovor tožene stranke, ki ga lahko ta poda najkasneje v odgovoru na tožbo, do razpisa glavne obravnave.

V danem primeru pa sodišče prve stopnje o krajevni pristojnosti ni odločalo na ugovor, ampak po uradni dolžnosti, kar pa bi lahko le v primeru, če bi šlo za izključno krajevno pristojnost. Po 2. odst. 22. člena ZPP se sodišče lahko po uradni dolžnosti izreče za krajevno nepristojno le, kadar je kakšno drugo sodišče izključno krajevno pristojno in sicer ob predhodnem preizkusu tožbe. Preizkus krajevne pristojnosti po uradni dolžnosti je torej v sedanjem ZPP izredno omejen. Nanaša se lahko le na izključno krajevno pristojnost, časovno pa je omejen na fazo predhodnega preizkusa tožbe, torej na čas, preden je tožba poslana tožencu v odgovor. Glede na sistematiko vseh členov ZPP se faza preizkusa tožbe konča tedaj, ko sodišče uspešno vroči tožbo tožencu, ne pa že tedaj, ko sodnik odredi, da se toženi stranki tožba vroči oziroma, ko je sodno pisanje zaradi vročitve tožbe toženi stranki izročeno pošti. Očitno je zakonodajalec štel določbe o krajevni pristojnosti za določbe, ki služijo predvsem uresničevanju načela ekonomičnosti in pospešitve postopka, zato je tudi omejil odločanje o krajevni pristojnosti po uradni dolžnosti.

Izključne krajevne pristojnosti, na katere pazi sodišče po uradni dolžnosti in glede katerih se lahko ob predhodnem preizkusu tožbe sodišče izreče za krajevno nepristojno, so določene v ZPP, za individualni delovni spor pa je taka pristojnost določena v 2. odst. 8. člena ZDSS-1. V skladu s citirano zakonsko določbo je izključno krajevno pristojno Delovno in socialno sodišče v Ljubljani le za spore iz točke d) 1. odst. 5. člena ZDSS-1 (spori o pravicah in obveznostih iz industrijske lastnine, ki nastanejo med delavcem in delodajalcem na podlagi delovnega razmerja). Ker v obravnavanem primeru ne gre za tak individualni delovni spor, za katerega je določena izključna krajevna pristojnost, ki dopušča sodišču izrek, da se izreče za krajevno nepristojno po uradni dolžnosti ob predhodnem preizkusu tožbe, je odločitev sodišča prve stopnje o krajevni nepristojnosti preuranjena.

Glede na navedeno in skladu s 1. odst. 25. člena ZPP ter 2. točko

104. člena Zakona o sodiščih (uradno prečiščeno besedilo - ZS-UPB1, Ur.l. RS št. 19/94 - 23/2005) je pritožbeno sodišče sklenilo, da je za odločanje v konkretnem sporu v tej fazi postopka krajevno pristojno Delovno sodišče v Mariboru, saj tožena stranka ni vložila ugovora krajevne pristojnosti, ki bi ga lahko podala najkasneje v odgovoru na tožbo, do razpisa glavne obravnave.