Jedro

Določba čl. 78 ZIZ določa krajevno pristojnost sodišča glede na izvršilno sredstvo in je izključna. Po določbi 3. točke II. odstavka 99. čl. Zakona o sodiščih (ZS, Ur.l. RS št. 19/94, zadnja spr. in dopolnitev Ur.l. RS št. 73/2004) so v izvršilnih zadevah stvarno pristojna okrajna sodišča. Z določbo I. odst. 114. čl. ZS so določena okrajna sodišča in določeno njihovo območje z določitvijo sodnega okraja. Z določbo II. odst. 114. čl. ZS pa je določeno, da se za območje sodnega okraja šteje območje občine, določeno z Zakonom o ustanovitvi občin ter o določitvi njihovih območij (ZUODNO, Ur.l. RS št. 60/94 in zadnja sprememba in dopolnitev Ur.l. RS št. 52/2002).

Izrek

Določi se Okrajno sodišče v Žalcu kot stvarno in krajevno pristojno sodišče v za odločanje v tej izvršilni zadevi.

Obrazložitev

Okrajno sodišče v Celju se je s sklepom opr. št. I 2427/2003 z dne 19. 6. 2003 izreklo za krajevno nepristojno sodišče in odstopilo zadevo v odločanje Okrajnemu sodišču v Velenju kot stvarno in krajevno pristojnemu sodišču. Okrajno sodišče v Velenju je na podlagi določbe I. odst. 24. čl. Zakona o pravdnem postopku (ZPP) in I. odst. 25. čl. ZPP v zv. s 15. čl. Zakona o izvršbi in zavarovanju (ZIZ) predlagalo pritožbenemu sodišču, da odloči v sporu o krajevni pristojnosti. Navajalo je, da je upnik predlagal izvršbo z rubežem in cenitvijo stvari, ki se nahajajo na vseh dolžnikovih naslovih, predvsem pa na naslovu stalnega prebivališča v L. in s poplačilom upnika na njegov transakcijski račun iz zneska, dobljenega s prodajo. Stalno prebivališče dolžnika je v L., ki ne spada v sodni okraj Okrajnega sodišča v Velenju, ampak spada v sodni okraj Okrajnega sodišča v Žalcu.

Predlog za odločitev v sporu o krajevni pristojnosti je utemeljen.

Upnik je v predlogu za izvršbo na podlagi verodostojne listine predlagal dovolitev izvršbe z rubežem in cenitvijo stvari, ki se nahajajo na vseh dolžnikovih naslovih, predvsem pa na naslovu stalnega prebivališča Letuš ..., p. Š.o. P..

Krajevna pristojnost sodišča je po ZIZ določena glede na izvršilno sredstvo in je izključna. V postopku izvršbe za izterjavo denarne terjatve je izvršilno sredstvo tudi izvršba na premičnine. Upnik v predlogu za izvršbo ni navedel, kje so dolžnikove premične stvari, zato je v skladu z II. odst. 78. čl. ZIZ za odločitev o predlogu krajevno pristojno sodišče, na območju katerega ima dolžnik stalno ali začasno prebivališče oz. sedež.

Po določbi 3. tč. II. odst. 99. čl. Zakona o sodiščih (ZS - Ur. list RS št. 19/94, zadnja sprememba in dopolnitev Ur. list RS, št. 73/2004) so v izvršilnih zadevah in za opravljanje izvršbe stvarno pristojna okrajna sodišča. Z določbo I. odst. 114. čl. ZS so določena okrajna sodišča in določeno njihovo območje z določitvijo sodnega okraja. Z določbo II. odst. 114. čl. ZS pa je določeno, da se za območje sodnega okraja šteje območje občine, določeno z Zakonom o ustanovitvi občin ter o določitvi njihovih območij (ZUODNO Ur. list RS št. 60/94 in 52/2002).

3. člen ZUODNO določa mestne občine v Republiki Sloveniji in naselja, ki jih posamezna mestna občina obsega. Po 42. točki I. odst. 114. čl. ZS je Okrajno sodišče v Velenju pristojno za območje sodnih okrajev M. in V.. Po 11. tč. 3. čl. ZUODNO M. o. V. ne obsega naselja L. in po 95. tč. 2. čl. ZUODNO O. M. tudi ne obsega kraja L.. Tudi v ZUODNO iz leta 1994 O. V. in M. nista obsegali naselja L..

Torej kraj L. ne spada v območje sodnega okraja V. in M., za katera je ustanovljeno Okrajno sodišče v Velenju.

Po 44. tč. I. odst. 114. čl. ZS spada v območje Okrajnega sodišča v Žalcu območje sodnega okraja Žalec. Po 134. tč. 2. čl. ZUODNO (Ur. list RS, št. 60/94) je določena Občina Ž., ki obsega tudi naselji B. in L., torej je naselje L. sodilo v sodni okraj Ž.. S spremembo ZUODNO (Ur. list RS, št. 52/2002) so bile ustanovljene nove občine in mestne občine. Med drugimi je bila novo ustanovljena O. B., ki obsega tudi naselje L.. Zakon o sodiščih pa ni bil ustrezno spremenjen in ni bila spremenjena določba 44. tč. I. odst. 114. čl. tako, da bi na novo določil območje sodnega okraja, za katerega je bilo Okrajno sodišče v Žalcu ustanovljeno. S spremembo ZUODNO je na območju prejšnje Občine Ž. nastala nova občina B., ki obsega tudi naselje L., pred spremembo ZUODNO pa sta naselji B. in L. spadali pod O. Ž., zato je pritožbeno sodišče sprejelo zaključek, da naselje L. še vedno spada v sodni okraj Ž., torej je Okrajno sodišče v Žalcu krajevno pristojno za območje naselja L..

Stalno prebivališče dolžnika je naselje L., torej je na območju Okrajnega sodišča v Žalcu, zato je za odločitev v predmetni izvršilni zadevi krajevno pristojno Okrajno sodišče v Žalcu in je pritožbeno sodišče s tem sklepom določilo Okrajno sodišče v Žalcu kot stvarno in krajevno pristojno sodišče v obravnavani izvršilni zadevi.