Jedro

Pritožba predlagatelja zoper izpodbijani sklep sodišča prve stopnje lastnoročnega podpisa njenega zakonitega zastopnika oziroma pooblaščenca ne vsebuje, zato je nepopolna. Nepodpisano pritožbo sodišče zavrže (prvi in tretji odstavek 343. člena ZPP), ne da bi jo poprej vrnilo vložniku v dopolnitev.

Izrek

I. Pritožba se zavrže. II. Nasprotna udeleženka nosi svoje stroške pritožbenega postopka.

Obrazložitev

1. Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje predlog predlagateljice za namestitev mladoletne A. A. v Zavod zavrnilo. Ocenilo je, da mladoletna A. v družini ni ogrožena, predlagateljica pa ni zatrjevala, da bi imela A. vedenjske motnje, ali da ne bi bila obvladljiva. Ugotovilo je, da se A. redno udeležuje šolskega pouka, navezuje stike s sošolkami in ima za svoje sposobnosti primerne ocene. Pri učenju in šolskem delu sicer ni samoiniciativna in rabi veliko podpore, vendar pa predlagateljica ni zatrjevala, da A. za povprečno izvrševanje obveznosti objektivno ne bi bila sposobna.

2. Zoper navedeno odločitev je pravočasno pritožbo vložil predlagatelj. Meni, da je A. razvoj v družini ogrožen dolgoročno, saj ji niso zagotovljeni pogoji, ob katerih bi razvila spretnosti, ki jih potrebuje za samostojno življenje v odrasli dobi. Pri oceni ogroženosti je CSD ocenil številne okoliščine in lastnosti, tako staršev kot tudi otroka. Pri tem je CSD upošteval rizične in varovalne dejavnike. Med drugim je ocenil tudi pripravljenost staršev za sodelovanje, reševanje in razumevanje problema, tudi z vidika doživljanja potreb in interesov otroka. A. družinski člani so do A. ljubeči in skrbni, vendar pa so v tej skrbi osredotočeni na lastne strahove in pri tem spregledajo A. razvojne potrebe, ter ji s tem onemogočajo potrebne življenjske izkušnje na področju socializacije, razvijanju veščin in postopnega osamosvajanja. Pri A. materi B. B. in njeni babici C. C., CSD ni zaznal prepoznavanja A. razvojnih potreb, prav tako tudi ne potrebe po stikih A. z očetom. A. je v prehodu v najstniška leta, kjer je ena od pomembnih razvojnih nalog tudi oblikovanje identitete, pri čemer je velikega pomena pripadnost ter odnos z obema staršema. Iz poročila OŠ ... z dne 14. 6. 2009 je razvidno, da A. navezuje stike le z dvema sošolkama, z ostalimi sošolci in sošolkami v razredu se ne pogovarja in se v sproščene situacije ne vključuje. Šola navaja, da ima A. v razredu vlogo tihe opazovalke, ponavlja mnenje odraslega, sama svojih občutkov, želja in čustev ne zna ubesediti. Ker se z vrstniki ne druži, nima priložnosti za učenje komunikacijskih veščin, kaj šele, da bi zmogla oblikovati mnenje in ga ustrezno zagovarjati. A. učne snovi, ki jo zaradi izostanka od pouka zamudi, samostojno ne nadoknadi. Za vsak korak potrebuje neposredno vzpodbudo in nadzor. A. tudi ni vključena v nobeno interesno dejavnost, kot je bilo svetovano A. mami na sestanku strokovnega sestanka CSD v aprilu 2019. Predlagateljica meni, da je bilo sedanje sodelovanje družine z CSD motivirano zaradi njihovega strahu pred ukrepi CSD, in ne zaradi prepoznavanju razvojnih potreb A. 3. Prva nasprotna udeleženka je na pritožbo odgovorila in predlaga njeno zavrnitev.

4. Pritožba se zavrže. 5. Vloga je pisna vloga v fizični ali elektronski obliki (prvi odstavek 105.b člena Zakona o pravdnem postopku1. Pisna vloga je vloga, ki je napisana ali natisnjena in lastnoročno podpisana (vloga v fizični obliki), ali vloga, ki je v elektronski obliki in je podpisana z elektronskim podpisom, ki je enakovreden lastnoročnemu podpisu (vloga v elektronski obliki) ( drugi odstavek 105.b člen ZPP).

6. Vloga v fizični obliki se vloži tako, da se pošlje po pošti, z uporabo sredstev komunikacijske tehnologije, izroči neposredno organu ali po osebi, ki opravlja posredovanje vlog kot svojo dejavnost. Vloga v elektronski obliki se vloži tako, da se vloži v informacijski sistem sodstva ( tretji in četrti odstavek 105.b člena ZPP).

7. Pritožbeno sodišče ugotavlja, da je predlagateljica pritožbo poslala sodišču priporočeno po pošti dne 14. 11. 2019. Kot izhaja iz 5. strani pritožbe naj bi pritožbo pripravila D. D., strokovna delavka, poleg njenega imena je napisano še ime E. E., pomočnica direktorja. Čeprav pritožba ni bila vložena v elektronski obliki, iz odtisa v zgornjem kotu pritožbe izhaja, da naj bi bila D. D. imetnica digitalnega potrdila, torej druga oseba, ki je v predlogu navedena kot zastopnica predlagatelja pa tudi sicer navedeni odtis ne predstavlja podpisa vloge v skladu z določbami ZPP, saj je lahko le vloga, ki je vložena v elektronski obliki, podpisana z elektronskim podpisom.

8. Pritožnica je zavod, ki pravna dejanja opravlja preko zakonitih zastopnikov. Podpis zavoda sestavlja navedba imena in funkcije osebe, ki je upravičena za njeno zastopanje ter njen lastnoročni podpis. Te sestavine podpisa služijo funkciji podpisa, ki je v izkazovanju istovetnosti vlagatelja oziroma v avtorizaciji pritožbe.2 Podpis pritožnika je obvezna sestavina pritožbe (35. člen ZPP). Za izviren podpis pritožnika se šteje le njegov lastnoročni podpis ali podpis z varnim elektronskim podpisom, overjenim s kvalificiranim potrdilom,3 če je vloga poslana po elektronski pošti.

9. Pritožbeno sodišče ugotavlja, da pritožba predlagatelja zoper izpodbijani sklep sodišča prve stopnje, lastnoročnega podpisa njenega zakonitega zastopnika oziroma pooblaščenca ne vsebuje, zato je nepopolna. Nepodpisano pritožbo sodišče zavrže (prvi in tretji odstavek 343. člena ZPP), ne da bi jo poprej vrnilo vložniku v dopolnitev. Po 336. členu ZPP se namreč v postopku s pritožbo ne uporabljajo določbe 108. člena ZPP o vračanju nepopolnih vlog v dopolnitev. Pritožnik je bila v izpodbijanem sklepu na navedeno tudi izrecno opozorjen.

10. Glede na navedeno je pritožbeno sodišče pritožbo na podlagi 352. člena zvezi s 1. točko 365. člena ZPP kot nepopolno zavrglo.

11. Nasprotna udeleženka nosi svoje stroške pritožbenega postopka, ker odgovor na pritožbo ni prispeval k odločitvi, zato ga ni mogoče šteti med potrebne stroške.

12. V tem sklepu navedene določbe ZPP se smiselno uporabljajo na podlagi 42. člena Zakona o nepravdnem postopku.

1 V nadaljevanju ZPP. 2 Glej VS RS sklep II Ips 319/2015. 3 Kvalificirano potrdilo je potrdilo v elektronski obliki, ki povezuje podatke za preverjanje elektronskega potrdila z določeno osebo (imetnikom potrdila) ter potrjuje njeno identiteto in ki izpolnjuje zahteve iz 28. člena Zakona o elektronskem poslovanju in elektronskem podpisu (ZEPEP) in ki ga je izdal overitelj, ki deluje v skladu z zahtevami iz 29. do 36. člena ZEPEP.