Modern Legal
  • Napreden AI iskalnik za hitro iskanje primerov
  • Dostop do celotne evropske in slovenske sodne prakse
  • Samodejno označevanje ključnih relevantnih odstavkov
Začni iskati!

Podobni dokumenti

Ogledaj podobne dokumente za vaš primer.

Prijavi se in poglej več podobnih dokumentov

Prijavite se za brezplačno preizkusno obdobje in prihranite ure pri iskanju sodne prakse.

Pridobivanje podatkov za namen izvršbe iz vpisnika morskih čolnov

22. marec 2024
Z Googlom najdeš veliko.
Z nami najdeš vse. Preizkusi zdaj!

Samo zamislim si kaj bi rada da piše v sodbi, to vpišem v iskalnik, in dobim kar sem iskala. Hvala!

Tara K., odvetnica

Pridobivanje podatkov za namen izvršbe iz vpisnika morskih čolnov

Datum

22.03.2024

Številka

07121-1/2024/329

Kategorije

Pridobivanje OP iz zbirk, Uradni postopki

Prejeli smo vaše vprašanje glede dopustnosti pridobivanja podatkov iz vpisnika morskih čolnov s strani odvetnika za namen izvršbe od Uprave RS za pomorstvo. Podatke, kot pojasnjujete, potrebujete za vložitev predloga za izvršbo (namen je podaja predloga izvršilnih sredstev). Kot navajate, po vaši presoji niti ne gre za osebne podatke, ampak za podatke podjetja.

IP je o pridobivanju osebnih podatkov v zvezi z izvršbo na podlagi Zakona o izvršbi in zavarovanju (ZIZ) napisal že številna mnenja, iz katerih izhaja, da je upnik, ki izkaže pravni interes z izvršilnim naslovom (npr. pravnomočni sklep o dovolitvi izvršbe na podlagi verodostojne listine) na podlagi prvega in šestega odstavka 4. člena ZIZ upravičen do pridobitve v zakonu določenih osebnih podatkov, med katere sodijo tudi podatki iz registra plovil in letal (poleg npr. EMŠO, davčne številke in naslova dolžnika), in sicer od državnih organov, nosilcev javnih pooblastil, drugih pravnih oseb, samostojnih podjetnikov posameznikov ter zasebnikov. Ali v konkretnem primeru zahtevate osebne podatke ali gre za druge podatke IP v mnenju ne more presojati.

Odvetnik pa lahko pridobiva podatke iz slovenskega ladijskega registra tudi pod pogoji in na podlagi določb 10. člena Zakona o odvetništvu.

Informacijski pooblaščenec (IP) na podlagi 5. točke prvega odstavka 55. člena Zakona o varstvu osebnih podatkov (ZVOP-2), 58. člena Uredbe (EU) 2016/679 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 27. aprila 2016 o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov in o prostem pretoku takih podatkov ter razveljavitvi Direktive 95/46/ES (Splošna uredba) ter 2. člena Zakona o informacijskem pooblaščencu (ZInfP) uvodoma poudarja, da ne more v mnenju presojati konkretne zahteve za pridobitev osebnih podatkov na podlagi ZIZ.

Uvodoma izpostavljamo, da so osebni podatki v skladu s 4. členom Splošne uredbe, katerekoli informacije v zvezi z določenim in določljivim posameznikom – t.j. fizično osebo, ne pa tudi informacije, ki se nanašajo zgolj na poslovne subjekte. V primeru vpisnika morskih čolnov, torej res ne gre za osebne podatke, če gre za podatke o plovilu, katerega lastnik je poslovni subjekt in v delu, ki se ne nanaša na določene ali določljive fizične osebe (namreč v zbirki listin se lahko nahajajo tudi osebni podatki, čeprav gre za plovilo, katerega lastnik je poslovni subjekt). Prav tako vpisnik sam po sebi predstavlja zbirko osebnih podatkov v smislu Splošne uredbe in ZVOP-2, saj gre za zbirkov, v kateri se brez dvoma obdelujejo tudi osebni podatki fizičnih oseb. V zvezi z obdelavo osebnih podatkov je treba upoštevati določbe Splošne uredbe in ZVOP-2 (konkretno torej mora za posredovanje osebnih podatkov obstajati ustrezna pravna podlaga).

IP je o pridobivanju osebnih podatkov v zvezi z izvršbo na podlagi Zakona o izvršbi in zavarovanju (ZIZ) napisal že številna mnenja npr. mnenje št. 07121-1/2023/606 z dne 8. 5. 2023 (dostopno na: https://www.ip-rs.si/mnenja-zvop-2/pridobitev-osebnih-podatkov-dol%C5%BEnika-s-strani-upnika-1683786377), iz katerih izhaja, da je upnik, ki izkaže pravni interes z izvršilnim naslovom (npr. pravnomočni sklep o dovolitvi izvršbe na podlagi verodostojne listine) na podlagi prvega in šestega odstavka 4. člena ZIZ upravičen do pridobitve v zakonu določenih osebnih podatkov, med katere sodijo tudi podatki iz registra plovil in letal (poleg npr. EMŠO, davčne številke in naslova dolžnika), in sicer od državnih organov, nosilcev javnih pooblastil, drugih pravnih oseb, samostojnih podjetnikov posameznikov ter zasebnikov.

Sicer pa pridobivanje podatkov iz registra, ki ga navajate urejajo zlasti določbe Pomorskega zakonika. Ta v 208. členu določa, da je slovenski ladijski register, v katerega se vpisujejo ladje, čolni in plavajoče naprave, javna knjiga, ki je sestavljena iz vpisnikov ladij, čolnov in plavajočih naprav. Vsak vpisnik sestavljata glavna knjiga in zbirka listin. Vsak ima pravico pod nadzorom pooblaščenega delavca pregledovati podatke iz glavne knjige. Uprava RS za pomorstvo pa je dolžna izdati osebi, ki to zahteva, proti določenemu plačilu, potrdilo o stanju vpisov v vpisniku. Zbirko listin sme pregledovati oziroma zahtevati prepis listine, samo oseba, ki ima za to upravičen interes.

V skladu z zgoraj navedenim ima torej pod navedenimi pogoji vsaka oseba (ne le odvetnik) pravico zahtevati osebne in druge podatke oziroma izpise iz slovenskega ladijskega registra.

Nadalje navajamo, da je IP tudi o pridobivanju osebnih podatkov s strani odvetnikov na podlagi 10.a člena Zakona o odvetništvu (ZOdv) napisal že številna mnenja npr. mnenje št. 07121-1/2023/1569 z dne 14. 12. 2023 (dostopno na:

https://www.ip-rs.si/mnenja-zvop-2/posredovanje-osebnih-podatkov-odvetnikom-1704788999). Iz teh mnenj izhaja, da lahko odvetnik na podlagi 10. člena ZOdv prejme podatke s strani državnih organov, organov samoupravnih lokalnih skupnosti ter nosilcev javnih pooblastil. Odvetnik lahko podatke pridobi le, če so želeni podatki objektivno primerni in uporabni oziroma, če bodo služili za izvedbo ene ali več konkretnih nalog s področja opravljanja odvetniškega poklica. Odvetnik mora torej izkazati pooblastilno razmerje in potrebo po podatku glede konkretnega procesnega dejanja v okviru zastopanja. Odvetnik nima pravice iz 10. člena ZOdv, če gre za osebne podatke, ki so na podlagi posebnih zakonskih določb dostopni le pooblaščenim organom.

Če drug zakon za konkreten primer ne določa drugače, je treba v skladu z 41. členom ZVOP-2 zahtevo za posredovanje osebnih podatkov v vsakem primeru ne glede na pravno podlago in ne glede na to kdo podatke zahteva, vložiti skladno z določbami 41. člena ZVOP-2, ki določa vsebino posredovane zahteve, npr. podatki o vlagatelju zahteve, podpis, pravno podlago za pridobitev zahtevanih osebnih podatkov, namen obdelave osebnih podatkov oziroma razloge, ki izkazujejo potrebnost in primernost osebnih podatkov za dosego namena pridobitve itd.

Lepo vas pozdravljamo.

Mojca Prelesnik, univ. dipl. prav., informacijska pooblaščenka

Pripravila

Alenka Jerše, univ. dipl. prav., namestnica informacijske pooblaščenke

IP

Do relevantne sodne prakse v nekaj sekundah

Dostop do celotne evropske in slovenske sodne prakse
Napreden AI iskalnik za hitro iskanje primerov
Samodejno označevanje ključnih relevantnih odstavkov

Začni iskati!

Prijavite se za brezplačno preizkusno obdobje in prihranite več ur tedensko pri iskanju sodne prakse.Začni iskati!

Pri Modern Legal skupaj s pravnimi strokovnjaki razvijamo vrhunski iskalnik sodne prakse. S pomočjo umetne inteligence hitro in preprosto poiščite relevantne evropske in slovenske sodne odločitve ter prihranite čas za pomembnejše naloge.

Kontaktiraj nas

Tivolska cesta 48, 1000 Ljubljana, Slovenia