Jedro

Odločitev o prekinitvi postopka do odločitve pristojnega organa o predhodnem vprašanju je pomembna procesna odločitev, o kateri se ima stranka pravico izreči pred njenim sprejemom.

Izrek

Pritožbi se ugodi, izpodbijani sklep se razveljavi in se zadeva vrne sodišču prve stopnje v nov postopek.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom odločilo, da se postopek prekine do pravnomočnosti končne odločbe v nepravdni zadevi Okrajnega sodišča v Domžalah N 61/2012, ker odločitev v zadevi odvisna od predhodnega vprašanja, kje poteka meja med parc. št. 634/1 in 637, obe k.o. X. 2. Toženca v pritožbi uveljavljata vse pritožbene razloge iz prvega odstavka 338. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP). Ker je bil izpodbijani sklep izdan, ne da bi jima bil predlog za prekinitev postopka poslan v izjavo, je podana bistvena kršitev določb postopka. Na naroku 5. 10. 2012 je bila sprejeta odločitev, da bo sodišče postavilo izvedenca geodetske stroke, da stranki pošljeta vprašanja zanj in da bo postavljen izven naroka. Sodišče tega še vedno ni storilo. Glede na to ima sklep pomanjkljivosti, zaradi katerih se ne more preizkusiti (14. točka drugega odstavka 339. člena ZPP). Predlog jima še ni bil vročen, niti ni izkazano, da je bila plačana sodna taksa. Odločitev je nepravilna tudi zato, ker je v obravnavani zadevi sporno, na čigavi strani nepremičnine stoji ograja. V skladu z uveljavljeno sodno prakso bi moralo sodišče upoštevati, da se pri varstvu lastninske pravice le ugotavlja obstoječa meja. Če se tožnik z ugotovljenim potekom meje ne strinja, lahko sproži postopek za ureditev meje, v katerem bo lahko odločilno, do kod stranki dejansko uživata zemljišče. Dokler v drugem postopku ni ugotovljena drugačna meja, se uporabijo uradni podatki Geodetske uprave. Vprašanje, kako bo določena meja v nepravdnem postopku, na odločitev v tej zadevi ne vpliva (tako sodba VSL I Cp 2013/2009 z dne 26. 8. 2009). Sodišče se je odločilo samo rešiti sporno vprašanje meje med nepremičninama pravdnih strank. Ugotavljanje meje v mejnem sporu ne pomeni vedno ugotavljanja lastninske pravice, ker se meja v mejnem sporu določa po različnih kriterijih. Nepravdni postopek ni matičen za ugotavljanje lastninske pravice. Poleg tega se v postopku za ureditev meje ta uredi za naprej, od izdaje sodne odločbe dalje. Toženca predlagata, naj pritožbeno sodišče pritožbi ugodi in izpodbijani sklep spremeni, podrejeno pa razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v ponovno odločanje.

3. Pritožba je utemeljena.

4. Po prvem odstavku 206. člena ZPP sodišče odredi prekinitev postopka, če sklene, da ne bo samo reševalo predhodnega vprašanja. Predhodno vprašanje je vprašanje o obstoju pravice ali pravnega razmerja, od katerega je odvisna odločitev o zahtevku (13. člen ZPP).

5. Utemeljen je pritožbeni očitek tožencev, da je zaradi opustitve vročitve tožnikovega predloga za prekinitev postopka pred odločitvijo o njem, podana kršitev iz 8. točke drugega odstavka 339. člena ZPP.

6. Pravdna stranka ima pravico, da se seznani z navedbami nasprotne stranke (pravica do informacije). Na podlagi tega se šele lahko odloči, ali bo na navedbe odgovorila ali ne in kako bo odgovorila (pravica do izjave). Te odločitve ne more nadomestiti sodišče. Stranka je tista, ki je upravičena skrbeti za svoje pravice, koristi in interese ter sprejeti odločitve o ravnanju v postopku. (1) Aktivnost sodišča jo lahko le dopolnjuje (npr. načelo pomoči prava nevešči stranka, materialno procesno vodstvo). Zato ima pravico zahtevati vročitev vlog, v katerih so podane navedbe in argumenti nasprotne stranke.

7. Odločitev o prekinitvi postopka do odločitve pristojnega organa o predhodnem vprašanju je pomembna procesna odločitev. Posledica take odločitve je odložitev dokončne odločitve sodišča o zahtevku, ki ne le za tožečo, ampak tudi za toženo stranko podaljšuje obdobje negotovosti v spornem pravnem razmerju. Pri odločanju o predlogu za prekinitev postopka sodišče prve stopnje ni povsem vezano, ampak ima določeno polje presoje, ki ga pritožbeno sodišče ne more nadomestiti z lastno presojo o tem, da je drugačna odločitev primernejša. Odločitev za ali proti prekinitvi postopka v primeru, ko o predhodnem vprašanju že teče postopek pred pristojnim organom, namreč ni odvisna le od presoje, v kakšni meri je to vprašanje pomembno za odločitev v zadevi, ampak tudi od tega, v kakšni fazi je vsak od postopkov, kakšne so možnosti strank, da v primeru drugačne odločitve o predhodnem vprašanju na matičnem področju dosežejo spremembo odločitve v drugem postopku itd. Navedeno utemeljuje sklep, da gre za tako procesno odločitev, o kateri se ima stranka pravico izreči pred njenim sprejemom.

8. Poleg tega tudi v pritožbi podani argumenti utemeljujejo sklep, da bi bila izpodbijana odločitev lahko drugačna, če bi jih sodišče pretehtalo pred odločitvijo o tožnikovem predlogu za prekinitev postopka. Iz zelo skope obrazložitve, v kateri je navedeno le, da se bo v postopku za ureditev meje odločalo o predhodnem vprašanju in da je prekinitev skladna z načelom ekonomičnosti, namreč ni razvidno, da bi se sodišče opredelilo do vseh okoliščin, pomembnih za odločitev o prekinitvi postopka. Pritožnika utemeljeno opozarjata, da je bil predlog za ureditev meje šele vložen in da še ni jasno, ali bodo izpolnjene procesne predpostavke za njegovo obravnavanje. Za presojo o utemeljenosti tožnikovega predloga za prekinitev postopka so pomembne tudi navedbe tožencev o tem, kakšna je vsebina odločitve v postopku za ureditev meje in v kakšni meri je odločanje o s strani tožnika zatrjevanem posegu v lastninsko pravico odvisno od odločitve v postopku za ureditev meje. Meja med nepremičninama pravdnih strank bo na podlagi močnejše pravice – in le v tem obsegu gre lahko za predhodno vprašanje v razmerju do vprašanja, ki je predmet pravde – urejena le, če vrednost spornega mejnega prostora ne presega 4.000 EUR. Nenazadnje ni mogoče odreči vsake teže niti pritožbenim navedbam o dosedanjem poteku postopka in fazi, v kateri je bil predlagan zastoj.

9. Po navedenem je pritožbeno sodišče pritožbi ugodilo, izpodbijani sklep razveljavilo in zadevo vrnilo sodišču prve stopnje v nov postopek (3. točka 365. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 354. člena ZPP). Sodišče naj o predlogu odloči potem, ko bo pravdnima strankama dana možnost, da se izjavita o stališčih nasprotne stranke glede predloga za prekinitev postopka, v odločitvi pa naj se opredeli do njunih stališč in argumentov zanje.

(1) Prim. Zobec, v: Ude, Galič (red.), Pravdni postopek, zakon s komentarjem, 3. knjiga, GV Založba, Ljubljana, 2009, str. 291.