Jedro

Da bi organ lahko presodil, ali ima zadeva, v zvezi s katero prosilec prosi za dodelitev BPP, sploh kakšne izglede za uspeh, mora prosilec pojasniti svojo vlogo. Čeprav je prosilec praviloma prava neuka stranka, pa je od njega kljub temu mogoče pričakovati, da sicer laično, vendar dovolj konkretno vsaj nakaže okoliščine oziroma kršitve, ki bi lahko kazale na to, da je v zadevi smiselno začeti postopek, se ga udeleževati in vlagati pravna sredstva. Tudi 140. člen ZUP, ki se skladno z drugim odstavkom 34. člena ZBPP uporablja v zadevah BPP, prosilcu nalaga, da svojo prošnjo ustrezno, pa čeprav laično, utemelji.

Izrek

Tožbi se ugodi, odločba Okrožnega sodišča v Ljubljani št. Bpp 587/2022-6 z dne 28. 3. 2022 se odpravi in se zadeva vrne istemu organu v ponoven postopek.

Obrazložitev

**Potek upravnega postopka**

1. Z izpodbijano odločbo je toženka zavrnila tožnikovo prošnjo za dodelitev brezplačne pravne pomoči (BPP). V obrazložitvi navaja, da je tožnik prošnjo za BPP vložil za sestavo in vložitev pritožbe zoper sodbo in sklep Okrožnega sodišča v Ljubljani III P 2640/2016 z dne 27. 12. 2021. Ugotavlja, da tožnik v prošnji ni izkazal okoliščin, iz katerih bi izhajali verjetni izgledi za uspeh. Sklicuje se na sodno prakso Upravnega sodišča, po kateri je organ za BPP dolžan pozvati prosilca k dopolnitvi le, če gre za prošnjo, ki je iz formalnih razlogov nepopolna ali nerazumljiva, ter da zaradi vsebinskih pomanjkljivosti ne zahteva dopolnitve, temveč jo obravnava z vsebino, kot je vložena. Meni, da od prosilca, ki je praviloma prava neuka stranka, ni neutemeljeno pričakovati, da laično, vendar dovolj določno vsaj nakaže okoliščine oziroma kršitve, ki bi lahko kazale na uspeh. Ugotavlja tudi, da je tožnik zadnji dan roka (to je 2. 3. 2022) sam vložil pritožbo zoper navedeno sodbo in sklep ter da iz tega izhaja, da s sestavo in vložitvijo pritožbe ni imel stroškov.

**Povzetek bistvenih navedb strank v upravnem sporu**

2. Tožnik se z izpodbijano odločitvijo ne strinja in zoper njo vlaga tožbo. V njej navaja, da je izpodbijana odločba napačna ter da izpolnjuje materialne in postopkovne pogoje za dodelitev BPP. Pojasnjuje, da sodbo izpodbija v delu, v katerem ni uspel in da se nahaja pri toženki. Dodaja, da je v okviru tipskega obrazca za vložitev BPP komaj toliko prostora, da prosilec zapiše v enem stavku podatke o zadevi in vrsto pomoči ter predlaga odvetnika za BPP. Meni, da gre v konkretnem primeru za dejstva, ki so sodišču in drugim državljanom znana, zato je obrazložitev izpodbijane odločbe napačna in neprimerna ter bi bilo zato treba njegovi prošnji ugoditi. Sodišču predlaga, naj izpodbijano odločbo odpravi.

3. Toženka na tožbo ni odgovorila, poslala pa je upravni spis zadeve.

**Odločanje po sodnici posameznici**

4. Sodišče je 14. 7. 2022 na podlagi tretje alineje drugega odstavka 13. člena Zakona o upravnem sporu (ZUS-1) sprejelo sklep, da o zadevi odloča sodnica posameznica.

**K izreku**

5. Tožba je utemeljena.

6. Predmet presoje v tem upravnem sporu je odločba, s katero je upravni organ zavrnil tožnikovo prošnjo za dodelitev BPP. Organ svojo odločitev opira na presojo, da tožnikova vloga, s katero prosi za dodelitev BPP za sestavo in vložitev pritožbe zoper sodbo, izdano v pravdni zadevi, ni nepopolna ali nerazumljiva, zato ni razloga za pozivanje tožnika k dopolnitvi, ter na ugotovitev, da tožnik v svoji vlogi v ničemer ni pojasnil okoliščin, iz katerih bi izhajali verjetni izgledi za uspeh, zato je njegovo vlogo zavrnil iz razloga po 24. členu ZBPP.

7. Po navedeni določbi ZBPP, na katero se opira izpodbijana odločba, organ prošnjo zavrne, če je ta očitno nerazumna oziroma prosilec v zadevi nima verjetnih izgledov za uspeh, tako da bi bilo razumno začeti postopek oziroma se ga udeleževati ali vlagati v postopku pravna sredstva oziroma nanje odgovarjati, oziroma če zadeva ni pomembna za prosilčev osebni in socialno-ekonomski položaj oziroma pričakovani izid zadeve za prosilca ali njegovo družino ni življenjskega pomena.

8. V skladu z navedeno določbo mora upravni organ za BPP pri odločanju o prošnji opraviti oceno o možnostih prosilca za uspeh v postopku oziroma o smiselnosti njegove udeležbe v postopku na podlagi razlogov, ki so spoznavni na prvi pogled („očitni“) in so tako prepričljivi, da izključujejo omembe vredno („razumno“) možnost prosilca za uspeh v postopku. Iz upravno sodne prakse izhaja, da pri presoji kriterijev iz prvega in tretjega odstavka 24. člena ZBPP ne gre za presojo razumnosti zahteve za dodelitev brezplačne pravne pomoči, temveč za presojo razumnosti zadeve (pričakovanja oziroma zahtevka), v zvezi s katero je vložena prošnja za brezplačno pravno pomoč.1

9. Da bi organ lahko presodil, ali ima zadeva, v zvezi s katero prosilec prosi za dodelitev BPP, sploh kakšne izglede za uspeh, mora prosilec pojasniti svojo vlogo. Čeprav je prosilec praviloma prava neuka stranka, pa je od njega kljub temu mogoče pričakovati, da sicer laično, vendar dovolj konkretno vsaj nakaže okoliščine oziroma kršitve, ki bi lahko kazale na to, da je v zadevi smiselno začeti postopek, se ga udeleževati in vlagati pravna sredstva. Tudi 140. člen Zakona o splošnem upravnem postopku (ZUP, ki se skladno z drugim odstavkom 34. člena ZBPP uporablja v zadevah BPP) prosilcu nalaga, da svojo prošnjo ustrezno, pa čeprav laično, utemelji.

10. Tožnik pa v tožbi utemeljeno opozarja, da se prošnja za dodelitev BPP vloži na predpisanem obrazcu in da ima ta obrazec komajda dovolj prostora, da prosilec v enem stavku zapiše podatke o zadevi, vrsto pomoči in predlaga odvetnika za BPP.

11. Da se prošnja vloži pisno na obrazcu, ki ga predpiše minister za pravosodje, določa prvi odstavek 32. člena ZBPP. Ta člen ZBPP določa še, da če prošnja ni vložena na predpisanem obrazcu, mora vsebovati vse podatke iz naslednjega odstavka. Med zahtevanimi podatki, brez katerih prošnje ni mogoče vložiti, so tudi „podatki o zadevi“ (četrta alineja drugega odstavka 32. člena ZBPP). Glede na povzeto zakonsko ureditev so "podatki o zadevi" obvezna sestavina vloge, tako da mora organ za BPP v primeru, če ti podatki v vlogi manjkajo, z njo ravnati kot z nepopolno vlogo (67. člen ZUP). Kaj v tem pogledu pomenijo "podatki o zadevi", iz zakonskega besedila ne izhaja, vendar pa je mogoče o tem sklepati že po obsegu podatkov, ki jih kot obvezne predpisujeta oba navedena zakona - gre izključno za najosnovnejše podatke, brez katerih vloge sploh ni mogoče obravnavati. Enako sklepanje omogoča vsebina obrazca, ki je po prvem odstavku 32. člena ZBPP predpisan za vložitev prošnje za dodelitev BPP. Ta obrazec (obrazec BPP št. 1) pod rubriko III, "podatki o zadevi", v predvidenem prostoru že na prvi pogled ne omogoča navedb, ki bi presegale formalno oznako zadeve, torej opravilno številko in vrsto spora. Podatki, ki presegajo navedeni obseg, tudi smiselno ne pomenijo več temeljnih podatkov, ki omogočajo obravnavanje vloge, temveč so lahko le predmet trditvene podlage oziroma ugotavljanja dejanskega stanja.2

12. Navedeni zaključek, da navedba okoliščin, ki so relevantne za presojo razumnosti zadeve, ni formalna sestavine vloge, pa ne pomeni, da organ za BPP prosilca ni dolžan opozoriti na to, da je za varstvo njegovih pravic potrebno navesti takšne okoliščine. To izhaja že iz splošnih načel varstva pravic strank (7. člen Zakona o splošnem upravnem postopku - ZUP) in zaslišanja stranke (9. člen ZUP). Poleg tega pa prvi odstavek 33. člena ZBPP organu daje pooblastilo, da zbere "druge podatke iz drugega odstavka prejšnjega člena (…) kadar in če je to potrebno", torej tudi "podatke o zadevi", med drugim zato, „da se dodeli BPP“ (prva alineja prvega odstavka 33. člena).

13. Ob tem, da je tožnik tožbo vložil na obrazcu, ki ga predpisuje ZBPP in na njegovi podlagi sprejeti Pravilnik o obrazcu prošnje za dodelitev brezplačne pravne pomoči, ter da ta obrazec v rubriki „podatki o zadevi“, niti v kakšni drugi rubriki, ne omogoča navedbe okoliščin, ki bi toženki omogočile presojo razumnosti zadeve, v zvezi s katero je prošnja vložena, na kar v tožbi utemeljeno opozarja tožnik, toženka ni imela podlage za zavrnitev tožnikove vloge, ne da bi ga pred tem opozorila na pomanjkljivost njegove vloge in mu dala možnost, da se o tem izjavi.

14. Po povedanem je toženka storila kršitev pravil postopka, ki je vplivala na odločitev v zadevi. Sodišče je zato na podlagi 3. točke prvega odstavka 64. člena ZUS-1 tožbi ugodilo in na podlagi tretjega odstavka istega člena ZUS-1 zadevo vrnilo upravnemu organu v ponoven postopek. Na podlagi četrtega odstavka 64. člena ZUS-1 je upravni organ vezan na pravno mnenje sodišča glede uporabe materialnega prava in na njegova stališča, ki se tičejo postopka.

15. Sodišče je odločilo brez glavne obravnave, ker je bilo že na podlagi tožbe, izpodbijanega akta in upravnega spisa očitno, da je treba tožbi ugoditi in upravni akt odpraviti, v upravnem sporu pa ni sodeloval stranski udeleženec z nasprotnim interesom (prva alineja drugega odstavka 59. člena ZUS-1).

1 Npr. sodbe Upravnega sodišča RS I U 1076/2015, I U 786/2015, II U 207/2021. 2 Prim. sodbo tega sodišča I U 1612/2019.