Jedro

Dejansko stanje je nepopolno ugotovljeno, če niso razjasnjena pomembna nasprotja med obtožbo in oškodovančevo izpovedbo ter med njegovo in pričino izpovedbo glede odločilnih dejstev. Zato je potrebno takšno sodbo razveljaviti.

Izrek

Pritožbi obdolženega I.H. se u g o d i in se sodbo sodišča prve stopnje r a z v e l j a v i ter zadevo v r n e sodišču prve stopnje v novo sojenje.

Obrazložitev

Z uvodoma navedeno sodbo je bil obdolženec spoznan za krivega kaznivega dejanja preprečitve uradnega dejanja uradni osebi po III.

in I. odstavku 302. člena Kazenskega zakonika. Izrečena je bila pogojna obsodba z določeno kaznijo 1 mesec zapora in preizkusno dobo 1. leta. Obdolžencu so bili naloženi v plačilo stroški kazenskega postopka v znesku 980,00 SIT in povprečnina v znesku 40.000,00 SIT.

Zoper to sodbo se je pravočasno pritožil obdolženec po zagovorniku zaradi bistvene kršitve določb kazenskega postopka, kršitve kazenskega zakona in zaradi zmotne ter nepopolne ugotovitve dejanskega stanja. Predlagal je razveljavitev in vrnitev zadeve sodišču prve stopnje v novo sojenje.

Pritožba je utemeljena.

Tudi sodišče druge stopnje meni, da dejansko stanje ni zadosti pojasnjeno. Pritožnik je v pritožbi utemeljeno opozoril na neraziskana dejstva in neskladja, ki niso razčiščena. To velja zlasti za v pritožbi izpostavljeno izpovedbo oškodovanca M.K., ki ni bila v popolnosti ocenjena. Zato sodišče prve stopnje resnično ni razčistilo, zakaj se je oškodovanec na poti iz trgovine vrnil nazaj na obdolženčev klic, zakaj je vztrajal pri rubežu prodajnih artiklov v trgovini, če ti niso bili obdolženčeva last, in kje je začeti rubežni zapisnik, ki ga ni niti v izvršilnem spisu. Tudi razmejitev med rubežem kot uradnim dejanjem ter nezakonitim ravnanjem oškodovanca ni jasna. Če torej rubež stvari v trgovini obdolženčevega podjetja pravno ni bil mogoč, ker te niso bile obdolženčeva last, je oškodovanec nameraval opraviti nezakonito uradno dejanje. Ne more biti dvoma, da je oškodovanec kot sodni izvršitelj seznanjen, da sme zarubiti premične stvari fizične osebe, če se dolg nanaša na fizično osebo. Končno tudi ni razjasnjeno, ali je oškodovanec odstopil od nezakonitega rubeža izključno zaradi groženj ali zaradi razžalitev, ki so navedene v njegovem poročilu z dne 20. 12. 1995. Pritrditi je pritožniku, da sodišče prve stopnje sploh ni ugotavljalo, kje je bilo to poročilo napisano. Popolnoma nerazčiščen pa je tudi ostal "ustni rubež", o katerem je izpovedala priča M.P.. Iz teh razlogov je bilo zato potrebno ob ugoditvi pritožbi izpodbijano sodbo razveljaviti.

V novem sojenju bo moralo sodišče prve stopnje ponoviti izvedene dokaze in zaslišati še pritožbi predlagano pričo M.F. ter razčistiti vse že omenjene nedoslednosti in nejasnosti. Šele po tako dopolnjenem dokaznem postopku bo mogoče pravilno odločiti o obtožbi.