5. 3. 2012

SKLEP

Ustavno sodišče je v postopkih za preizkus pobude in ustavne pritožbe Aurelija Prelca, Pesnica pri Mariboru, na seji 5. marca 2012

sklenilo:

1.Ustavna pritožba zoper sklep Okrajnega sodišča v Mariboru št. PRuz 1748/2011 z dne 31. 1. 2012 se zavrže.

2.Pobuda za začetek postopka za oceno ustavnosti prvega odstavka 19. člena Zakona o prekrških (Uradni list RS, št. 29/11 – uradno prečiščeno besedilo) se zavrže.

OBRAZLOŽITEV

1.Pritožnik oziroma pobudnik izpodbija v 1. točki izreka naveden prvostopenjski sklep, s katerim mu je Okrajno sodišče v Mariboru zaradi neplačane globe za prekršek na podlagi prvega odstavka 19. člena Zakona o prekrških (v nadaljevanju ZP-1) določilo uklonilni zapor. Izpodbijanemu sklepu očita kršitev pravice do osebne svobode iz prvega odstavka 19. člena Ustave in smiselno predlaga, naj Ustavno sodišče do končne odločitve zadrži izvršitev uklonilnega zapora.

2.Hkrati z ustavno pritožbo vlaga tudi pobudo za začetek postopka za oceno ustavnosti prvega odstavka 19. člena ZP-1, ki določa institut uklonilnega zapora. Zatrjuje neskladje izpodbijane določbe s prvim odstavkom 19. člena Ustave ter s Konvencijo o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin (Uradni list RS, št. 33/94, MP, št. 7/94 – v nadaljevanju EKČP) in njenimi Protokoli. Navaja, da je Republika Slovenija podpisnica EKČP in Protokola št. 4 k EKČP, ki naj bi prepovedovala izrekanje zapornih kazni zaradi denarnih dolgov. Zato meni, da mu prostost ne sme biti vzeta samo zato, ker zaradi plačilne nesposobnosti ne more plačati globe, ki mu je bila izrečena za storjeni prekršek.

3.Po prvem odstavku 55.a člena Zakona o Ustavnem sodišču (Uradni list RS, št. 64/07 – uradno prečiščeno besedilo – v nadaljevanju ZUstS) ustavna pritožba ni dovoljena, če ne gre za kršitev človekovih pravic ali temeljnih svoboščin, ki bi imela hujše posledice za pritožnika. Po četrti alineji drugega odstavka istega člena ZUstS se šteje, da gre za tak primer, če gre za posamične akte, izdane v zadevah prekrškov. Za tak akt gre tudi v zadevi pritožnika. Pritožnik sicer smiselno predlaga izjemno obravnavo ustavne pritožbe po tretjem odstavku 55.a člena ZUstS, vendar Ustavno sodišče tega predloga v zadevi pritožnika ni moglo presojati. Zahteva po izčrpanju vseh pravnih sredstev iz 51. člena ZUstS je ena izmed procesnih predpostavk za postopek z vsako ustavno pritožbo. Pritožnik pa vlaga ustavno pritožbo zoper prvostopenjski sklep, kar pomeni, da v zadevi še niso bila izčrpana vsa pravna sredstva (ugovor po drugem odstavku 202.b člena ZP-1 in v primeru njegove zavrnitve tudi pritožba po devetem odstavku 202.b člena ZP-1). Šele v primeru, če bi bila navedena pravna sredstva formalno izčrpana in bi pritožnik v njih tudi vsebinsko uveljavljal očitek o kršitvi te človekove pravice (materialna izčrpanost), bi Ustavno sodišče ob obstoju drugih procesnih predpostavk lahko presojalo, ali so pogoji iz tretjega odstavka 55.a člena ZUstS izpolnjeni. Ker procesna predpostavka izčrpanosti pravnih sredstev ni podana, je Ustavno sodišče ustavno pritožbo zavrglo (1. točka izreka).

4.Pobudo za začetek postopka za oceno ustavnosti lahko da, kdor izkaže svoj pravni interes (prvi odstavek 24. člena ZUstS). Po drugem odstavku navedenega člena ZUstS je pravni interes podan, če predpis ali splošni akt za izvrševanje javnih pooblastil, katerega oceno pobudnik predlaga, neposredno posega v njegove pravice, pravne interes oziroma v njegov pravni položaj.

5.Pobudnikov pravni interes za začetek postopka za oceno ustavnosti prvega odstavka 19. člena ZP-1 je temeljil na ustavni pritožbi, ki jo je Ustavno sodišče iz zgoraj navedenega razloga zavrglo. Glede na to morebitna razveljavitev izpodbijane določbe v pobudnikovi zadevi ne bi mogla učinkovati. To pomeni, da pobudnik ne izkazuje pravnega interesa za začetek postopka za oceno ustavnosti prvega odstavka 19. člena ZP-1. Zato je Ustavno sodišče njegovo pobudo zavrglo (2. točka izreka).

6.Ustavno sodišče je sprejelo ta sklep na podlagi pete alineje prvega odstavka 55.b člena in tretjega odstavka 25. člena ZUstS ter prve alineje tretjega odstavka 46. člena Poslovnika Ustavnega sodišča (Uradni list RS, št. 86/07, 54/10 in 56/11) v sestavi: predsednik dr. Ernest Petrič ter sodnice in sodniki dr. Mitja Deisinger, dr. Dunja Jadek Pensa, mag. Marta Klampfer, dr. Etelka Korpič – Horvat, mag. Miroslav Mozetič, Jasna Pogačar, mag. Jadranka Sovdat in Jan Zobec. Sklep je sprejelo soglasno.

dr. Ernest Petrič

Predsednik